Osem stopenj nevednosti in neumnosti

Vkolikor bi želeli opisati današnji zeitgeist (duh časa), bi lahko rekli, da smo v “dobi jeze in besa“. Če se osredotočimo na stereotipske izjave in floskule, ki jih ponavadi slišimo iz ust medijev in politike katerim prisluhnemo, potem je to zagotovo pravilen opis zeitgeista. A če gremo korak dlje vidimo, da je izvorni razlog te dobe jeze sestavljen iz dveh elementov: oblastiželjnosti in človeške neumnosti.

Oblastiželjnost in božji kompleks ter štirje primeri človeške neumnosti na eni sliki.

Veliko ljudi ne uspe prepoznati dejstva, da sta oblastiželjnost in neumnost (ki oblastiželjnost omogoča), tesno prepleteni. Neumnost je možno manipulirati zato, da se doseže oblast. Pravijo, da je denar kri oblastnikov. A zakaj bi trošili denar, ko lahko tako veliko število ljudi kontroliramo in rekrutiramo brezplačno na način, da promoviramo nevedne in neumne posameznike. Neumnost in nevednost pa nista omejeni samo na novice ali pa politiko saj se na splošno manifestirata v človeški družbi. Trik je, da to prepoznate in se tega znebite iz svojih življenj, ko je to le mogoče. Tako na najbolj ciničen in komičen način možen, ko preučujemo to težavo, lahko trdimo, da obstaja več nivojev in okusov tako nevednosti kot neumnosti. Lahko bi celo rekli, da je študija človeške nevednosti in neumnosti logično nadaljevanje osnovnih zakonov človeške neumnosti, katere je definiral Carlo Cipolla. Tisti, ki ne poznate zakonov g.Cipolla, jih laho strnemo v pet osnovnih aksiomov:

  1. Vedno in neizogibno vsi podcenjujemo število neumnih posameznikov v obtoku.
  2. Verjetnost, da bo neka oseba neumna je neodvisna od katerekoli druge karakteristike te osebe.
  3. Neumna oseba je oseba, ki povzroča izgube drugi osebi ali pa skupini oseb medtem, ko sama od tega nima koristi, morda celo doživlja izgubo.
  4. Ne-neumni ljudje vedno podcenjuejo škodljivo moč neumnih posameznikov. Še posebej ne-neumni vedno znova pozabljajo, da se ob vsakem času in na vsaki lokaciji in v vsakršnih okoliščinah, ukvarjanje ali druženje z neumnimi ljudmi izkaže za veliko in drago napako.
  5. Neumna oseba je najbolj nevarna vrsta človeka.

Zakoni, katere je definiral g.Cipolla, nudijo zanimiv vpogled saj neumnost definirajo kot absolutno. To pomeni, da ne definirajo odtenka neumnosti niti tega, kako grozno se neumnost manifestira. Zato Vam ponujamo možno metodo ocenjevanja nevednosti in neumnosti zato, da se boste nevednosti in neumnosti lahko uspešno zoperstavljalli na razumski način.

Osem stopenj nevednosti in neumnosti

Stopnja 0: Uporabljena je samo za referenco, stopnja 0 predstavlja organizem, ki nima mehanizma za misli in kognitivnost, zanaša se samo na refleks ali pa stimulacijski odziv na spremembe v svojem okolju. Rastline in preproste živali zasedajo to stopnjo. Imeli smo pogovore in eksperimente, kjer se je raziskovalo možno komuniciranje med rastlinami glede na stres oziroma okoljske izzive. Čeprav gre za zanimivo temo bomo to debato prepustili drugim.

Prva stopnja nevednosti: Prvo stopnjo nevednosti zazamujejo osebe, ki so dojenčki in mlajši otroci, ki niso fizično sposobni razumeti dejstev ali informacij, ki se jim jih predstavi zaradi prehodne narave svoje starosti ali pa stopnje razvoja kjer imajo manjko zrele biološke strukture v možganih, ki je potrebna za procesiranje informacij. Stanje v katerem se oseba ali žival nahaja ni predmet obsojanja v smislu, da niso uspeli dozoreti. Gre preprosto za naravo osebe ali živali na tej stopnji življenja.

Druga stopnja nevednosti: Najbolj preprosta definicija te stopnje je, da je oseba ali žival sposobna razumeti dejstva ampak se ne zaveda obstoja teh dejstev. Vsaka oseba ali žival, ki živi, je nekoč na tej stopnji glede poljubnih informacij. Nemogoče je vedeti vsa dejstva o vsem. A nujno za vse inteligentne organizme je, da z deficitom znanega/neznanega upravljajo vkolikor želijo biti uspešni.

Tretja stopnja nevednosti: Na tej stopnji se osebo lahko nauči kako zrecitirati rezultat ali odgovor a v celoti ne razume temeljnega miselnega procesa, procesa ali vzroka za dejstvo ali dogodek. Znanje katerega oseba poseduje je običajno in omejeno posledično so lahko zelo ranljivi v situacijah kjer je izid/rezultat defekten ali iznakažen. A oseba se sooča z manjkom sposobnosti, da bi to popravila z popravilom mehanizma.

Četrta stopnja nevednosti: Na tej stopnji pridejo v igro začetki malomarnosti, kjer oseba ali žival povzroča sebi ali drugim nepotrebno škodo, ko se zavestno ne želi naučiti ali pa notranje zrasti v skladu z okoliščinami ali pa družbenim položajem.

Peta stopnja neumnosti: Peta stopnja neumnosti ločuje človeška bitja od večine živali. Kljub temu, da se definicija te stopnje zanaša na nomenklaturo, kot je instinkt proti kognitivno izoblikovani strategiji, je za to stopnjo neumnosti zahtevana določena intelektualna meja, ki mora biti dosežena zato, da lahko preidemo od običajne nevednosti (nezmožnost zamišljanja ustreznega rezultata) do neumnosti (sposobnost zamišljanja ustreznega rezultata a se zgodi zavestno zavračanje tega zaradi neupoštevanja resnice ali pa procesa izoblikovanja resnice). To je najbolj prevladujoča stopnja neumnosti med splošnim prebivalstvom. Neizoblikovane predstave malomarnosti sodijo tudi v to stopnjo. Še ena oblika izražanja neumnosti sodi v to stopnjo in sicer, ko oseba, ki izkazuje neumnost, ne prispeva takoj direktno k neumnemu dejanju samemu, ki se je zgodilo kot posledica zaporedij dogodkov ampak je neumna oseba znova in znova spodletela pri osredotočanju na resnico in je bila zato malce predestinirana, da se zapiše neumnosti po defaultu.

Šesta stopnja (nepopustljiva neumnost): Na tej stopnji nepopustljivi neumnež izraža popolno nepripravljenost za sprejem kakršnih koli dejstev, ki se mu jih predstavi in so v nasprotju z njegovimi predpostavkami, ne glede tudi, če so dejstva sestavljena iz epskih količin dokazov iz vseh drugih virov. Nobena količina prepričevanja ne uspe premakniti njhovih lažnih prepričanj ali pa povzročiti, da bi ti ljudje začeli sprejemati resnico. Dejansko je stopnja oklepanja svojih neresničnosti skoraj proporcionalna z količino truda, ki so ga drugi zapravili za to, da bi ga poizkusili prepričati drugače. Ena od tendenc, katero izkazujejo je tudi ta, da sprejemajo nove informacije kot “dejstva” z zelo nizko mejo dokazov še posebej to velja v primeru, ko mu informacije predstavi vir kateremu slepo dodeljujejo kredibilnost. Ko se neresničnost enkrat naseli v njihove glave je kontriranje z dejstvi praktično nemogoče. Iz tega momenta nato vgrajujejo neresničnosti v svoje razmišljanje in obnašanje, kar seveda pripelje do povratnih zank slabih odločitev in začudenja vseh okoli njega.

Ljudje z normalnimi umi bodo seveda občutili frustracijo in neprijetnost, ko bodo prisiljeni stopiti v fizično bližino nepopustljivo neumnega. Gre za enega redkih aspektov človeških emocij, ki je merljiv: Poslabšanje stanja se meri kot inverzna funkcija kvadrata razdalje žrtve od ust neumne osebe ali tipkovnice ali telefona. V imenu svojega lastnega mentalnega zdravja se to vrsto neumneža opazuje z varne distance ali pa se ga sploh ne opazuje. Kljub škodljivosti teh oseb imajo na srečo manjko visokih nivojev motivacije in so zelo benigni pri svojih sposobnostih okuževanja intelektualnega razuma. To ne pomeni, da so samotarji ali pa da vse zadržujejo za sebe ampak njihovo konstantno “failanje” ima tendenco, da svoj škodljivi potencial prenesejo na tiste, ki so v njihovi okolici. Potrebno je biti zelo previden in pozoren in za vsako ceno obvarovati vstop nepopustljivo neumnega v svoje življenje ali pa še hujše v vlado in politiko. Sistemska stopnja disfunkcionalnosti, ki zavzema njihova življenja ponavadi služi kot neke vrste mediator za njihovo škodljivo naravo. V njih lahko prepoznamo kontraintuitivni potencial lenobe, ki je enkrat za spremembo pozitivna za družbo oziroma vsaj deluje kot neke vrste blažilnik njihovega škodljivega potenciala.

Prav tako je pri teh ljudeh nesmiselno, da se jih tako z lahkoto zmanipulira s strani drugih, katerim so pripisali strokovnost ali pa sorodnost. Tendence imajo, da večjo pomembnost pripisujejo osebi ali idealu kateremu so posvečeni kot pa informacijam ali pa dogodkom, katere predstavlja ta oseba. Zato posledično slepo sledijo peščici, ker jim manjka kapaciteta za učinkovito lastno razmišljanje hkrati pa vse, ki se ne strinjajo, odpiše kot zmotne oziroma so za nepopustljivega neumneža to ljudje, ki so v zmoti, ker se ne strinjajo z njim.

Posamezniki, ki rutinsko izražajo nepopustljivo neumnost, sami sebe degradirajo z tem, da je njihov edini omembe vreden dosežek ta, da so dokazali resničnost Dunning-Kruger efekta.

Sedma stopnja neumnosti – militantna neumnost: To je z naskokom ne samo najhujši nivo neumne osebe ampak tudi najbolj nevaren. Oseba, ki se je oženila z militantno stopnjo neumnosti, poseduje vse lastnosti nepopustljive neumnosti a namesto, da bi bila nekako benigna do ostalih, znova in znova napada sposobnosti in intelekt obenem pa vsiljuje neumnost v splošno prebivalstvo. Svobodno razmišljanje, znansteno metodologijo, razum ali delovno debato dojemajo kot eksistenčno grožnjo, katero je potrebno iztrebiti za vsako ceno. Niso tolerantni do nobenih idej, katerih ne zagovarjajo tudi sami ali pa njihove kohorte vernikov, zahtevajo maksimalno kaznovanje tistih, ki jih dojemajo kot grožnjo ali pa se ne želijo podrediti idiotizmu militantnega neumneža. Hitro lahko postanejo neuravnovešeni in hitro se zatekajo k jezi in kričanju. Pravzaprav delujejo kot, da so permanentno užaljeni ali ogorčeni, ko imajo opravka z ljudmi izven njihovega notranjega kroga. A prav tako kot njihovi manjši bratci, nepopustljivo neumni, se predajo in se pustijo manipulirati. Njihova militantnost povzroči, da se njihova ranljivost sproži, kar je njihova velika pomanjkljivost (poleg vodljivosti in neumnosti seveda).

Pomočnik ali pa v bistvu verzija militantnega neumneža je nekaj, kar poznamo pod besedno zvezo “uporabni idiot”, to je nespoštovan posameznik, ki se ga lahko hitro pripravi do tega, da slepo izvaja umazano delo v imenu brezvestnih ampak močnih posameznikov in organizacij. Organizacije lahko tako vzdržujejo verjetnost zanikanja in lahko zanikajo odgovornost za škodo, ki jo uporabni idiot povzroči. Te ljudi, med vsemi vrstami uporabnih idiotov, je najlaže rekrutirati. Militantno neumni sebe predstavljajo kot visoko inteligentne in poveljujejo fiktivni rojstni pravici, da vodijo druge. So popolnoma nesposobni dobronamernega, učinkovitega vodenja a v resnici so ovce, ki verjamejo, da so volkovi ali pa pastirji. Ta narcisizem je vzvod preko katerega jih je možno kontrolirati.

Dobro se lahko nasmejite, ko izzovete uporabne idiote in militantne neumneže, da se identificirajo. To storite tako, da med skupino ljudi izjavite generično omembo neumnih ljudi na splošno. Obe vrsti kreatur bosta takoj skočili v zrak zaradi ogorčenja in bosta bodisi zahtevali, da se govorca kaznuje ali pa bosta prav tako razglasila, da sta najpametnejši osebi v sobi. Zadeva deluje praktično vsakič in očitno izvira iz preobčutljive nagnjenosti z njihove strani, da so iracionalni in zlahka užaljeni – “užaljenost” je njihovo najljubše stanje obstoja. Globoko v njih nekateri imajo blago ampak skrito zavedanje, da nekateri med njimi najverjetneje niso najpametnejši ali pa najbolj inteligentni, a to smatrajo za ranljivost, ki jo drugi ne smejo razkriti ali pa odkriti. Posledično reagirajo premočno z napadom drugih oseb, kjer uporabijo preciznost šibrovke. Ko ste enkrat uspeli sprovocirati militantnega neumneža, da se je razkril v množici, nekateri postanejo tako zagreto preplavljeni z svojim besom in kričanjem, da se začnete spraševati, kdaj bo iz njih skočil demon, ki je prevzel njihovo telo in izvedel pokol nad bežočo množico okoli njega. Luzersko in neprijetno a ta drama vsaj malce razbije monotomijo načeloma dolgočasnih sej mestnega sveta ali pa predavanja. Zato ima, po vsej verjetnosti, uporabni idiot vsaj nekaj uporabnosti.

Osma stopnja – samozavedna neumnost: Ta na videz kontradiktoren in oksimoronski izraz opisuje redko in paradoksalno kreaturo slabih navad – samozaveden neumnež. Ta nenavadno dobrohotna oseba sama sebe posodi unikatni obliki pravice in to nagnjene je najverjetneje zakodirano v človeški DNA kot oblika popravila napake – zaustavitev nadaljne replikacije v biosfero. Ta recesivna mutacija gena se izrazi kot samozaveden neumnež, dominanta pa se izrazi kot Schadenfreude lastnost znotraj okvira človeške misli. Samozaveden neumnež na splošno poseduje nadpovprečno stopnjo splošne inteligence, rekvizit, ki je nujno potreben za konstruiranje in izvedbo svojega lastnega propada. Pri njih je končna stopnja kulminacije njihove neumnosti v razponu med absolutnim ugledom vrednim posmehovanja in uspešnostjo kandidiranja za Darwinove nagrade za evolucijo.

Pri prvi obliki kulminacije hitro dosežejo slavo zaradi nesreče, ko izjavljajo izjave, ki so tako nezaslišane in banalno neumne, da v družbi povzročijo salve smeha in navdušenja, ki premagajo kakršno koli možno slabo dojemanje ali prepoznavanje grožnje, ki jo takšne vrste neumnost lahko utelesi. Ne samo, da je njihova kredibilnost zradirana, ampak se tudi celotna družba naslaja v veselju, ko se občasno spominja humora, ki ga je povzročila ponovitev tako neumnega dejanja ali izjave. Za njih je značilno, da ustvarijo videoposnetek prapoka polomije, YouTube pa uporabijo za kozmično mikrovalovno ozadje, ki povzroči odmevanje njihovega odmeva.

Lep primer zasmehovane, samozavedne neumne osebe je bil pred leti nek moški, ki je pred leti objavil YouTube video v katerem je izzval ogromen kaktus na test, kdo ima močnejšo voljo. Ni popolnoma jasno katera vrsta kaktusa je bila a bila je kot ogromno nizko grmovje z 5cm dolgimi bodicami, katere bi bolj točno opisali z žeblji. Svoje težave z kaktusom je najavil gledalcem. Kaktus je stopnja neumnosti 0, zato ni bil zmožen sprejeti izziva, a ne glede na vse je bilo jasno, kdo ne bo občutil zadovoljstva v tem dvoboju. Najverjetneje je njegovo potrebo po borbi z kaktusom sprožil meme, kjer so manj neumni ljudje objavljali videoposnetke, kjer na silo zgrabijo hišne kaktuse z golimi rokami in razglasijo superiornost, ker so premagali bolečino, ki je zaradi tega nastopila. Zato, da naš kandidat nebi bil prekašan, se je odpeljal v divjino, kjer je poiskal bolj močnega nasprotnika. Ko ga je našel je avto parkiral poleg njega, splezal na streho avtomobila in se s trebuhom naprej vrgel v novo definicijo agonije in trpljenja. Na nek način je izgledalo kot, da ga je kaktus celega pogoltnil podobno kot muholovka ujame svoj plen. Kljub temu, da je prilezel ven, je obležal, paraliziran od bolečine, stokal od obupa, zreduciran je bil na človeško posteljo iz žebljev, ki prosijo, naj jih nekdo izpuli. Pred tem spektaklom trmoglavljenja mu je nekako uspelo zbrati inspiracijo, da je oblekel vsaj obrazno masko, boksarske rokovice in očala. Kljub vsemu svoji naravi ni mogel pobegniti – njegova recesijska mutacija je prevladala in njegova neumna neumnost ni bila sposobna spoznati, da brez majice in v kratkih hlačah tega izziva ne bo dobro prestal. Na ducate bodic je ostalo zabitih v njegovem telesu, ki jih je bilo nato potrebno puliti ob groznem tuljenju.

Jasno je, da je ta oseba bolj neumna kot vsi drugi posamezniki v živalskem kraljestvu. Nobena žival – ne kuščar, ne opica, ne kača se nikoli nebi spustila v takšno neumno igro – skakanje v kaktuse – vsaj ne namenoma. Žival bi vsaj v najboljšem primeru bila dovolj premetena, da se takšnim kaktusom izogne, v najslabšem pa bi se kaktusu previdno približala, vkolikor še nikoli ni imela stika z njim. Najverjetneje bi že majhen špik na smrček povzročil, da bi se ta izkušnja za vedno zapisala v možgane živali in kaktusom bi se izogibale za vedno. A potreben je bil človek, ki ima dovolj sposobne možgane, da se je pripeljal z avtom do kaktusa v divjini in hkrati dovolj neumne možgane, da je namenoma skočil v kaktus z upanjem, da bo to ustvarilo več lajkov na YouTubeu.

Najverjetneje je njegov podvig bil uspešen v smislu, da je nekaj ljudem, ki jih motivira schadenfreude, zagotovil nekaj minutno zabavo. A bolj pomembno je, da je vso škodo, ki jo je povzročil, utrpel sam in tako je manj neumnim ljudem pokazal, da naj ga na ta način ne posnemajo. Saj so celo manj neumni prekinili s svojo tradicijo opisovanja svoje samodeklarirane omnipotence in prepoznali, da je ta stopnja neumnosti za njih še nedosegljiva. Širše občinstvo pa…so vsaj dobili majhno distrakcijo od konstantne nočne more soočanja z maligno banalnostjo militantne in nepopustljive neumnosti, ki onesnažuje življenje.

Bil bi popustljiv vkolikor nebi izrazil spoštovanja do samozavednega neumneža. Težko je, običajnim ljudem skoraj nemogoče, še bolj pa močno kreativnim mislecem, prepričljivo posnemati stopnjo veščin in umetniškega izražanja, ki ga ima samozavedni neumnež. Omejeni smo z lastnim smislom za samo-ohranitev in razumnostjo zato se kapaciteta izdelovanja idej in misli mislecev ne bo nikoli mogla primerjati z njimi. Za razliko od mislecev pa neumneži niso omejeni z previdnostjo in razumskostjo, saj so moderni Ikarusi, ki letijo proti soncu socialnih omrežij. Kar pa je najboljše – benigni so. Naj se Bog usmili naših duš.

Japonska vlada sporoča državljanom: “Ne diskriminirajte necepljenih” –>

<– “Dejstva niso pomembna” za Covid kult

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.