KAKO DELUJE BANKA ALI KAJ JE TO SISTEM DELNIH REZERV (FRACTIONAL RESERVE LENDING)

Doroteja in njeni prijatelji so bili osupli nad lepoto čudovitega mesta. Ob ulicah so se vrstile hiše v dolgih ravnih linijah, vse zgrajene iz zelenega marmorja in okrašene s svetlečimi smaragdi. Sprehodili so se čez pločnik, narejen iz istega zelenega marmorja in kjer so se ulice združile so bile linije smaragdov, ena ob drugi, svetlikajoče se v sončni svetlobi…Vsi prebivalci so izgledali srečni, zadovoljni in uspešni.

–          Čarovnik iz Oz-a

“Smaragdno mesto”

Ker sem bil navdušen nad odzivom, ki ga je povzročil članek “Globalni finančni sistem”, sem se odločil, da bom dragim slovensko govorečim sozemljanom po slovensko poizkušal razložiti še to čudovito shemo, ki ustvarja denar znotraj banke. Da bomo to razumeli, korak za korakom, bom zadevo poenostavil na popolnoma osnovni nivo, podobno, kot če bi se avtomehanik lotil avtomobila v taki meri, da bi odmontiral na avtu vse, kar ni pomembno, da se avto samostojno giba. Torej predstavljajte si fičota brez karoserije, vetrobranskih stekel, litih platišč, vseh sedežev razen voznikovih, brez armature, števcev, bočnih in vzvratnih ogledal itd…Sedaj, ko smo določili parameter si poglejmo, kako deluje sistem delnih rezerv(fractional reserve banking) v našem vsakdanjiku. Šef/lastnik banke bom jaz, da bom lažje razlagal sistem. Pa poglejmo…

Predpostavimo, da imamo v Sloveniji skupino kmetov, ki pridelujejo hmelj. In ta hmelj na koncu sezone prodajo za 1000 zlatnikov. To je njihov zaslužek, ki gre ponavadi pod kako žimnico, domači trezorček itd…In jaz si mislim “pismo kakšna škoda, ko pa je toliko dobrih projektov, ki rabijo financiranje” projekti kot recimo stanovanjska gradnja, avtocestni križi, managerski odkupi podjetij…Če bi le lahko nekako uporabili teh 1000 zlatnikov za izpeljavo teh projektov, potem bi res ustvarjali premoženje. Ker sem podjeten dečko in vidim v tem priložnost ustanovim svojo privatno banko. Recimo da imam svojih 100 zlatnikov (100Z), s katero zgradim to čedno, marmornasto stavbo z velikim trezorjem. Če pogledamo sedaj mojo bilanco stanja, na dan otvoritve banke, stvar izgleda nekako takole (leva stran je seveda sredstva-aktiva, desna pa obveznosti do virov sredstev-pasiva):

1

Torej moj prvi korak je ta, da sem zgradil nepremičnino – banko, ki v moji bilanci predstavlja 100 zlatnikov(lastniški kapital). Sedaj pa grem do kmetov in jim razložim, da njihovi zlatniki niso varni doma pod žimnico ali zakopani v tleh. Pravzaprav jim rečem, da če bodo spravili teh 1000 zlatnikov v moj super-trezor, dobijo na to še obresti (obrestna mera na depozite). Kmetje so seveda navdušeni in položijo 1000 zlatnikov v moj trezor. Teh 1000 zlatnikov postane moja “obveznost do virov sredstev”. Zakaj obveznost? Teh 1000 zlatnikov sedaj dolgujem kmetom, zato obveznost do virov sredstev, saj bodo nekoč v prihodnosti kmetje prišli po teh 1000 zlatnikov. Ker pa je banka čarobna inštitucija, je teh 1000 zlatnikov zame(bankir/lastnik) tudi sredstvo, torej aktivna stran bilance stanja. Vendar ne uporabim vseh 1000 zlatnikov kot sredstvo, recimo 10% jih uporabim za rezervo, v primeru, da kdo od kmetov pride naslednji teden/mesec po nekaj zlatnikov, ker njegova žena potrebuje nove umetne prsi, morda njegov sin potrebuje nova lita platišča na svojem BMW-ju, morda bi njegova ljubica šla na počitnice na Ibizo… Bilanca stanja po depozitu kmetov izgleda takole(10% rezerva je v rdeči barvi):

2

Po depozitu kmetov, imam kot bankir na razpolago 900 zlatnikov(zelena barva), ki jih lahko posodim nekomu, ki ima zelo dober projekt(v Sloveniji stanovanjska gradnja, avtocestni križ, managerski prevzemi podjetij…) Pa recimo, da pride k meni šef velikega gradbenega podjetja, ker ima super projekt, ki bo zaposlil toliko in toliko gradbenikov, obenem pa bo lansiral na trg še veliko “prepotrebnih” novih stanovanj. Tako vzame teh 900 zlatnikov posojila in obljubi, da bo poplačal z obrestmi. Meni se zdi posel smiseln, saj bodo ljudje kupili stanovanja od gradbenika z maloprodajno maržo(zaradi katere mi bo gradbenik teh 900 zlatnikov lahko vrnil z obrestmi), imeli bodo boljše življenjske pogoje, ustvarjali družine, zato bodo lahko bolj uspešno delali, z neskončno rastjo cene m2 nepremičnine pa bodo ob morebitni preprodaji še mastno zaslužili. No teh 900 zlatnikov potem gradbenik plača podizvajalcem, delavcem, katere je najel, da so sezidali večstanovanjski objekt. Tako dobimo skupino delavcev, ki ima 900 zlatnikov in so v istem položaju kot hmelj-kmetje(obresti na depozit, ni varno imeti 900 zlatnikov pod žimnico…). Pa recimo, da je moja banka edina banka v mestu. Delavci gredo s temi 900 zlatniki v mojo banko in rečejo “heeeeey bankmiester, mi bi pa depozit nardil pr teb jebela đukela” . Seveda sem kot bankir nad tem navdušen, in pod istimi pogoji kot kmetje, vzamem teh 900 zlatnikov in jih položim v moj trezor. Potem pa si kot bankir rečem “hmmm saj ne potrebujem vseh 900 zlatnikov, za rezervo jih bom obdržal 10%”. Po tej knjigovodski metodologiji, izgleda bilanca stanja takole:

4

Kot smo že dejali, ustavimo proces pri zadnjem depozitu v višini 810 zlatnikov. Kot ste malce bolj vešči matematike že opazili, zaporedje ne gre v neskončno oziroma zaporedje teh dogodkov je končno. Torej jaz-bankir se odločim, da teh 810 zlatnikov ne bom uporabil kot sredstvo kreditiranja ampak ga obdržim kot rezervo(bilanca stanja-sredstva 810 zlatnikov rdeče barve). In kot vidite, je aktiva še vedno enaka pasivi. Teh 100 zlatnikov na začetku(vrednost nepremičnine) predstavlja lastniški kapital, vse ostalo na strani pasive pa predstavlja obveznosti do virov sredstev. Obveznosti do virov sredstev so depoziti ljudi, za te ljudi pa to predstavljajo sredstva. Rezerve v mojem primeru predstavljajo 10% rezerve na depozite (torej zlatniki, ki so v trezorju moje banke). Vse ostalo, na strani aktive-sredstva, pa predstavljajo posojila. Posojila so za banko sredstvo, dokler se posojila poplačujejo. Tako sedaj smo vse določili, sedaj pa sledi moje vprašanje:

KOLIKO DENARJA JE V SISTEMU, V NAŠEM GOSPODARSTVU?

M0

Torej vse je odvisno od tega, kako definirate denar. Pa recimo, da postavim definicijo M0 kot “koliko zlatnikov je v sistemu”. Na sliki ga lahko preštejemo. Ker je samo ena banka v državi, in ta je moja, seštejemo vse rezerve, ki jih imamo v banki. Rezerve so označene na aktivi z rdečo številko, torej je v banki 810 + 90 + 100 = 1000 zlatnikov. Torej M0 predstavlja 1000 zlatnikov. To je najožja oblika definicije dobave denarja (money supply).

M1

Oblikujmo drugo definicijo denarja in jo poimenujmo M1. To pa je “koliko denarja ljudje mislijo, da imajo v smislu njihovih depozitov, stanja na TRR itd…”. Kmetje mislijo, da imajo 1000 zlatnikov, gradbeni delavci mislijo, da imajo 900 zlatnikov, tovarniški pogodbeniki pa mislijo, da imajo 810 zlatnikov. Torej vsi skupaj mislijo, da imajo 1000+900+810=2710 zlatnikov. Tako je M1 = 2710 zlatnikov. To pa je mnogokratni efekt, ki se pojavi vsakič, ko imamo bančni sistem, ki sloni na delnih rezervah – fractional reserve lending. To pa je tudi osnova vsega tega, ko ljudje govorijo, da je “denar ustvarjen iz zraka” , to je jedro tega.

Tako smo si danes pogledali, kako je možno s tremi operacijami iz 1000 zlatnikov narediti 2710 zlatnikov, katere ljudje mislijo da imajo. Če je to res, kar mislijo, oziroma če ni, bo treba počakati, da se mi bo zljubilo napisati naslednji blog. Ker pa vem, da je marsikdo med vami entuziast za te stvari, mu priporočam knjigo, kjer je po dolgem in počez razloženo, zakaj je nekdo, ki je brez fizične lastnine a ima ogromno denarja v bistvu reven. Naslov knjige je Brown – Web of debt. Želim Vam napeto branje(ni za švoh želodce) ter se beremo ob naslednjem blogu. Do takrat pa Vam, dragi bralci želim vse, kar si sami najbolj želite.

Advertisements

20 thoughts on “KAKO DELUJE BANKA ALI KAJ JE TO SISTEM DELNIH REZERV (FRACTIONAL RESERVE LENDING)

  1. Hej, bravo za to tematiko! O tem je treba čimveč pisati, ker je to edini temeljni kamen te krize. Vse ostalo je fasada.

    lp

  2. Zanima me, ali tisti, ki o tem pišete in komentirate, morda smatrate, da bi bilo najbolje, da so rezerve 100%, da bi bil M0 in M1 enak? Se kdo kdaj vpraša, kaj bi to pomenilo oz., če povem v vašem, preprostem kmečkem jeziku: za čigavo veselje bi šel nekdo ustanavljat inštitucijo za skrivanje lastnikov v nogavici? A ne zna to narediti kar sam kmet?

    In še, kdo male ljudi, ki najbolj bentijo nad krizo in se derejo, da so zanjo krivi bogati, sili, da jemljejo v bankah kredite ali nosijo tja zlatnike, da bi dobili obresti? Saj imajo doma stare nogavice in žimnice – naj jih z veseljem uporabljajo, pa po njihovo nikoli ne bo nobene krize. Dokler živijo na puf, dokler jim glava binglja na peclju zato, da nasedajo reklamnim letakom (po njihovo) okrutnih bank, se naj za krizo zahvalijo kar sami sebi in svoji omejeni pameti.

    • tako, ker so po Vaši definiciji slovenci omejeni, poizkušam pomagati in približati “zapletene” tematike tudi funkcionalno nepisnemenu narodu 😀

  3. Hvala za tvoja prizadevanja, tvoj blog sem ravnokar odkrila in sem zelo vesela, da se mi je to zgodilo. Še enkrat HVALA!

  4. No, v Italiji je bil pred letom objavljen posnetek na oddaji Le Iene – Il Signoraggio Bancario, kjer so razložili bančno ponzijevo shemo. Dokazali so kaj delajo centralne banke ECB (tudi italijanska), tiskajo denar in ga posojajo državi (centralne banke so d.d.!!! – privat ustanove). 100€ bankovec “posodijo” državi za 100€ + 2,5% obresti. Dokazali so da ECB pri vsakem natisnjenem 100€ bankovcu zasliži 102,2€! Sam tisk bankovca znaša 0,30€, ostalo pokrivamo mi z našimi davki.
    Verjetno bo kdo rekel, to je neumnost. Ko je bilo to objavljeno na tv, tega niso nikoli več predvajali, ko so objavili na spletu, je iz spleta zginilo ker je ukrepala Banca DItalia…
    verjeti ali ne…zakaj pa ne???

  5. Jaz vam dam svinčnik. Vi ga date prijatelju. On ga da prijatelju. Ali smo:
    a) multiplicirali svinčnike in imamo tri
    ali pa
    b) je svinčnik zaokrožil.
    Zadnji v vrsti že mogoče meni, da ima svinčnik in predzadnji, da mu ga je zadnji dolžen, ampak ta ga je dolžen prvemu in ko od terjatev odštejete obveznosti ni nič več svinčnikov, je pa kakšna risba več in to je nova vrednost, ki je nastala s kroženjem svinčnika.
    Izračun se vam ne izide, ker ste pozabili na dve ključni stvari – večstanovanjski objekt in tovarno orodja. Oboje predstavlja vrednost in do obojega ima banka terjatev, ki jo prištejete likvidnostni rezervi, pa imate uravnoteženo enačbo. Jasno?

    • Kakšno vrednost pa ima ta nepremičnina? Tako kot v Sloveniji? Vrednost ima neka zadeva, če je likvidna, če ni likvidna je lahko vredna 6000000milijard eur, pa nič ne pomaga, če je nihče ne kupi…..tovarna….kakšno vrednost pa ima tovarna? a jo merimo v eur ali v dolarjih? ali jo merimo po produkcijskih urah? ali jo merimo po višini profita za lastnike? isti kurac bi bil v ekonomiji, če bi bil družbeni konsenz, da je plačilno sredstvo fižolček namesto eura ali dolarja ali kake druge FIAT valute….no saj smo imeli že dinarje, lipe, tolarje in eure….in na koncu je vse propadlo, kot je pač navada s temi zadevami…pa ne mi spet o tem, da ne more biti drugega kot denar, ker svet ne obstaja samo od leta 1946 naprej http://en.wikipedia.org/wiki/Bretton_Woods_system

      pa btw nisi razumel poante tega bloga….ni važno kroženje svinčnika in medsebojno razmerje treh oseb, ki si podajajo ne-svoj svinčnik….važno je čigav svinčnik je bil in kje sedaj ta svinčnik je……jasno? torej s tvojo metaforo….ti si nam dal zastonj svinčnik….vmes smo ga uporabljali trije….sedaj pa nihče več ne ve kje je tvoj svinčnik….jasno nr.2?

  6. Poante nisem razumel, ker je nimate. Vrednost, ki je za banko pomembna je vrednost terjatve, na katere ste vi in avtor videa pozabili. Če je slabo ocenila zavarovanje terjatve ima manj vrednosti, če je dobro ocenila pa več. Problema multipliciranja denarja ni, ker ste pozabili upoštevati terjatve. Obstaja problem tveganja izgube. To pa je lanski sneg.

    • Pa dobro, mene ni treba vikati, ker se nimam za gospoda, tako kot vi…ampak očitno vi ne znate brati ali kako naj si razlagam, da mojega REPLY odgovora v zadnjem stavku ne razumete, še enkrt copy paste tega reply odgovora(začne se po zadnjem oklepaju, dvopičju in narekovajih zgoraj): “pa btw nisi razumel poante tega bloga….ni važno kroženje svinčnika in medsebojno razmerje treh oseb, ki si podajajo ne-svoj svinčnik….važno je čigav svinčnik je bil in kje sedaj ta svinčnik je……jasno? torej s tvojo metaforo….ti si nam dal zastonj svinčnik….vmes smo ga uporabljali trije….sedaj pa nihče več ne ve kje je tvoj svinčnik….jasno nr.2?” … če pa tega ne razumete(vas bom vikal, ker vi ste gospod), potem pa se ne čudim, da Vam je uspelo narediti nekaj milijard eur veliko luknjo v slovenskem bančnem sistemu, saj ne berete, niti ne razumete metafor, ki jih sami postavljate….kaj naj Vam sploh napišem? Torej z jezikom navadnih navihanih državljanov povedano “kje sedaj ta svinčnik je” pomeni “tveganje pred izgubo”…torej mi prosim še enkrat razložite, zakaj ste banka, če pa je tveganje, da bomo denar izgubili preko bank večje, kot pa če ga imamo doma v nogavici, doma v zlatu ali pa ga zaradi samozadostnosti sploh ne potrebujemo(ne banke in ne denarja)?

  7. ustvarjanje terjatev? 😀 ustvarjanje terjatev do drugih ljudi z depoziti drugih ljudi? a ni to vsaj v grobem rahlo moralno sporno 😀 …. čisto malce sporno, da brez vedenja drugih ljudi, ki k vam prinesejo depozite, vi z njihovim denarjem ustvarjate svoje “zavarovane terjatve” do “kreditojemalcev” 🙂 to znamo tudi sami narediti, namreč pisati kreditne pogodbe z obrestno mero, za to res ne potrebujemo bank 🙂 edino kar vas trenutno še rešuje, je globalni monopol nad dobavo denarja v določen sistem….ko bodo ljudje po vzoru švedske in islandije ugotovili, da je community deposit non-profit banking dejansko za ljudi veliko bolj varen, da je nadzor nad lastno lokalno papirnato valuto bistveno lažji, tudi ne bomo potrebovali NLB 🙂 buče? Če še niste slišali za local exchange trading systeme, potem si lahko nekaj o tem preberete tukaj http://en.wikipedia.org/wiki/Local_Exchange_Trading_Systems

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s