Euro in njegove samomorilske želje

ECB je preko svojega sistema satelitskih nacionalnih centralnih bank sedaj skoraj izključno zavezana samo financiranju dolgov nacionalnih vlad in brisanju posledic. Posledično je v euroconi komercialni bančni sistem pod visokim vzvodom in obremenjen z precenjenim vladnim dolgom zavarovanim samo z garancijo ECB.

Neuspehi tega nadzornega sistema so bili zakriti z “predaj paket naprej in vsakršno zavarovanje je mogoče” €10+ bilijonskim repo trgom, ki je z TARGET2 sistemom poravnave zakril progresivno akumulacijo slabih dolgov zasebnega sektorja odkar je prva kriza eurocone udarila po Španiji leta 2012. Te distorzije se lahko nadaljujejo toliko časa dokler so obrestne mere negativne. A rastoče obrestne mere po svetu so sedaj zagotovo na programu – tega uradno ne prepoznajo samo centralni bankirji – zato sta mogoči samo dve večji posledici. Prva večja posledica je neizbežna gospodarska recesija eurocone (katera je dodatni zagon dobila z morebitnimi novimi covid lockdowni) bo z dolgovi obremenjene vladne deficite poslala v višave kar bo pripeljalo do pospešenega inflatornega financiranja s strani ECB. Druga večja posledica pa bo kolaps napihnjenega repo trga, ki ga bodo poizkusili na vse načine preprečiti.

No najbrž ni nobeno presenečenje, da dviganje obrestnih mer za ECB ni opcija. Zato nedavne šibkosti eura na forex trgih označujejo samo začetek groženj za euro sistem, rezultat teh groženj pa bo določil trg in ne ECB.

Uvod

Euro, za razliko od kamele, je bil izdelan s strani komiteja. Za razliko od puščavkske ladje, euro in njegove inštitucije ne bodo preživele – vkolikor upoštevamo trenutne razvoje dogodkov, lahko to zagotovo trdimo. Namesto, da bi se euro razvijal, kot zahtevajo njegovi uporabniki, je euro postal še bolj državni kontrolni mehanizem, kot pa ostale večje FIAT valute, izjema je morda samo kitajski renminbi. A kljub vsem njenim napakam, kitajska država vsaj pozorno spremlja kakšne so gospodarske zahteve svojih državljanov zato, da nato v skladu z zahtevami upravljajo z valuto. Komisarji v Bruslju skupaj z nacionalnimi politiki so slepi glede družbenih in gospodarskih posledic prehoda v totalitarizem, v katerem se ljudi sili v nove lockdowne in v nekaterih primerih sili tudi v obvezna covid cepljenja.

ECB v Frankfurtu je prav tako ignorirala gospodarske posledice svojih dejanj in ima vzpostavljeni samo še dve prioriteti od njene stvaritve: financiranje vlad članic na inflatoren način ter cenzurirati ali pa ignorirati dokaze o posledicah njenih dejanj. Ustanovitev ECB ni bila ravno spodbudna. Pred evropsko monetarno unijo se je socialistična Francija zanašala na inflatorno financiranje vladnega trošenja medtem, ko Nemčija tega ni počela. Francoska država je bila intervencionistična medtem, ko je Nemčija utrjevala svoj mittelstand z stabilnim denarjem. Kompromis je dosegel, da je ECB locirana v Frankfurtu (kredibilnost lokacije je zmagala v tem primeru), ustanovitvi je predsedoval Wim Duisenberg a svoje predsedovanje je skrajšal tako, da je prvi resnični predsednik ECB francoz Jean-Claude Trichet. Pogoje za članstvo se je zapisalo v Maastrichtski pogodbi, nato se je te pogoje takoj ignoriralo in spustilo Italijo v eurocono. Maastrichtske pogoje se je suspendiralo tudi v primeru Grčije, ki je bila na lestvici “enostavnosti poslovanja za podjetja” v tem času rangirana nižje kot pa Jamajka in Kolumbija. Danes se Maastrichtska pravila ignorira na vsakem koraku.

Po ustanovitvi ECB se EU ni ukvarjala z divergenco med fiskalno odgovorno Nemčijo in podobnimi finančno-konzervativnimi severnimi državami in vladnega trošenja lačnih PIGS držav. Nekateri so celo trdili, da je možnost uporabe nemških prihrankov za investicijske koristi v manj naprednih državah neke vrste dobrota. To prepričanje nemci niso takrat dovolj dobro preučili. ECB je predsedovala hitro rastočim bilancam večjih bank, ker v zgodnjih dnevih eura so večje banke zaslužile celo bogastvo samo z arbitražo yieldov na obveznice Nemčije in PIGS. ECB je bila slepa za hitro rast bilanc teh bank, z rastjo bilanc pa so prišli tudi riziki, ki so postajalo neobvladljivi. Če smo pošteni ECB ni bila edina večja banka, ki ni imela pojma, kaj se dogaja na bančnem področju pred veliko finančno krizo, a to, da bankirji niso imelo pojma, jih ne odreši odgovornosti.

ECB in njen regulator EBA (European Banking Authority) nista od propada Lehman Brothers dalje storili ničesar, da bi zmanjšali bančniško tveganje. Na tabeli spodaj si lahko ogledate trenutne vzvode GSIB (Globally Systemically Important Banks) znotraj Eurocone. Brez dvoma obstajajo tudi manjše banke v euroconi, ki imajo še večje vzvode znotaj svojih bilanc, propad katerekoli od bank v tem trenutku lahko ogrozi obstoj celotnega Eurosistema.

No številke v zgornji tabeli pa ne povedo celotne zgodbe. Večina kreditne ekspanzije se je zgodila v dolgove vlad, pri tem procesu pa je pomagala tudi Basel regulativa, ki vladne dolgove na papirju klasificira kot najmanj rizičen kapital v bilancah bank, ne glede na to ali gre za nemški, italjanski ali pa grški dolg. V PIGS državah so slabe dolgove zasebnega sektorja lokalni regulatorji označili za “performing” zato, da ga lahko uporabijo za kolateralo proti posojilom in dogovorom o ponovnih odkupih, ta “virtualno performing” posojila pa nato odlagajo v amorfni TARGET2 sistem poravnave kjer to kolateralo nato obesijo strankam, ki niti ne slutijo, da bi bila to lahko slaba posojila.

Graf spodaj nam pokaže rast M1 monetarnih emisij, ki pa ni tako dramatičen, kot pa M1 agregat ameriškega dolarja. Bančno izposojanje in sprevod teh posojil v krožečo denarno valuto v Euroconi preko vladnega izposojanja brez stimulacijskh čekov še vedno napreduje, Cantillijsko, in to se odraža v monetarni statistiki. In ti kazalci se bodo še občutno povečali na krilih trajajoče plandemije, saj se bo državno trošenje še povečevalo, davčni prilivi se bodo praktično posušili, proračunski deficiti pa bodo poleteli v nebo. Ne pozabite, da bodo novi Covid lockdowni, ki se jih trenutno implementira znotraj Eurocone, anemično okrevanje v Evopi zaustavili, Eurocona pa bo posledično zaradi boja proti virusu z 99.7% IFR z eksperimentalnimi genskimi terapijami prve generacije, doživela novo recesijo. Brez dvoma lahko trdimo, da se bo M1 monetarni agregat za eurocono od te točke naprej še močno povečal, še posebej zaradi dejstva, da je ECB sedaj izključno in samo stroj za inflatorno financiranje.

Na primeru ZDA bodo rastoče obrestne mere, katerim se FED želi izogniti, spodkopale ameriški borzni trg z različnimi gospodarskimi posledicami. V Evropi bodo rastoče obrestne mere spodkopale k trošenju nagnjene vlade in celoten komercialen bančni sistem Eurocone. Zato ne tvegajte in čim več vašega papirnatega denarja, dokler ga še lahko, poberite ven iz vseh bank in postanite sami svoja banka na nivoju gospodinjstev.

Ustvarjanje vladnega dolga je popolnoma brez nadzora

Tabela spodaj prikazuje vladno trošenje vodilnih držav Eurocone kot odstotek lanskega BDP, rangirano je od najvišjega trošenjav razmerju do BDP do najnižjega trošenja (prvi stolpec). Za primerjavo so v tabelo vključene tudi ZDA.

Nekaj rasti v kontekstu vladnega trošenja glede na gospodarstvo se je zgodilo zaradi padcev BDP, nekaj pa je posledica povečanega trošenja države. Letos smo bili priča okrevanju BDPjev, ki pa niso še dovolj visoki, da bi pripeljali k splošnemu izboljšanju davčnih prihodkov, razen morda prodajnih davkov pri drobni gospodinjski potrošnji (DDV). No sedaj pa se evropa sooča z novimi Covid omejitvami in lockdowni, ki so že odpravili upanje o stabilizaciji dolgov vlad. Zadnji stolpec v zgornji tabeli pa pokaže relativno razmerje med vladnim dolgom in davčno bazo, ki jo posamezna vlada ima. Davčna baza je izključno in samo produktivni zasebni sektor gospodarstva od katerega je odvisno celotno vladno trošenje, vključno z stroški izposoje in dostop do inflatornega financiranja. Ta kazalec je veliko bolj pomemben, kot pogosto citirano Dolg/BDP razmerje v drugem stolpcu. Odvisnost od in pomembnost vzdrževanja davčnih prihodkov postane precej očitno, kazalnik za Eurocono Vladni dolg/davčna baza nam pokaže, da je v Euroconi razmerje med BDPjem zasebnega sektorja in vladnim dolgom v posameznih državah potencialno katasrofalno. Poleg davčnega bremena zasebnega sektorja, ki je prisoten v obliki davčnih obveznosti in devalvacije denarne valute, je zasebni sektor prisiljen v podpiranje precej večjih obveznosti, kot pa je večina ljudi v zasebnem sektorju sploh sposobna dojeti. Produktivni državljani, ki se ne počutijo, kot da so na mlinu, ki se vrti vse hitreje brez razloga, imajo težave z zavedanjem.

Preberite tudi: Evropsko pijančevanje pri državnem trošenju upočasnjuje evropsko gospodarstvo

To so dinamike nacionalnih dolžniških pasti, katerim manjka samo še en element, da se jih sproži: rastoče obrestne mere. Namesto tega se obrestne mere močno zatira preko ECBjine depozitne stopnje minus 0.5%. Trg je tako distorziran, da je trenutno nominalni yield na francosko 5-letno obveznico minus 0.45%. Povedano drugače, država z državnim dolgom, ki tako velik, da ga je nemogoče stabilizirati brez potrebne politične volje, je plačana zato, da si sposoja denar. Grška 5-letna obveznica ima yield pri minus 0.48%, italjanska ima minus 0.25%. Dobrodošli v norem svetu vladnih financ v Euroconi.

Spodletela politika ECB

V kontekstu zgoraj opisanih dejstev ni niti čudno, da se ECB upira dvigovanju obrestnih mer, kljub temu, da so cene proizvajalcev in maloprodajne cene zaradi inflacije začele svoj polet. CPI (Consumer Price Inflation) v Eurozoni je trenutno pri 4.1%, posledično je realni donos na 5 letno nemško obveznico -4.67%. A cene proizvajalcev v Nemčiji so bile oktobra 2021 v primerjavi z oktobrom 2020 višje za 18.4%. Brez dvoma bodo proizvajalčeve cene prelite v maloprodajne cene za potrošnike. Rastoče maloprodajne cene pa bodo še precej višje, poganja jih tudi devalvacija valute v zadnjih letih. Zato realno negativne obrestne mere rastejo, zaradi rastočih cen proizvajalcev in potrošniških cen bodo rasle še precej dlje v rekordne stopnje. Gre seveda tudi za posledico pospešene ekspanzije osnovnih valut večjih centralnih bank, še posebej od marca 2020 naprej. ECB bo kmalu prisiljena dvigniti svojo depozitno obrestno mero zato, da bo zaustavila depreciacijo eura, razen seveda, če ECB euro prepusti svoji usodi na forex trgih. Glede na obseg zadnje monetarne ekspanzije, ki je tudi razlog za izgubo kupne moči eura, bodo euro obrestne mere morale dobesedno poleteti v nebo, da bi sploh imele kakšen stabilizacijski učinek. A če se euro obrestne mere samo minialno premaknejo v pozitivno območje, bo ECB prisiljena pospešiti tempo ustvarjanja denarja…in to samo zato, da ne bodo bankrotirale vlade držav članic eurocone. Forex trgi bodo hitro spoznali bistvo situacije in bodo kaznovali euro če ECB ne bo dvignila obrestnih mer in forex trgi bodo kaznovali ECB tudi če obrestnih mer ne bo dvignila. A ta kazen ne bo omejena na navzkrižne menjalne tečaje napram drugim FIAT valutam, ki se do določene stopnje ubadajo s podobnimi dilemami, ampak bo kazen reflektirana v cenah surovin in osnovnih proizvodov. Nekateri analitiki trdijo, da se je sprememba ratinga na forex trgih za EUR valuto že začela.

Preberite tudi: Državno – Vladno trošenje & investicije ne ustvarjajo gospodarske rasti

ECB se je sama “porinila” v to brezizhodno situacijo. Donosi na obveznice so se začeli dvigati in postajajo manj negativni, posledično se celotno eurocona omrežje spogleduje z bankrotom, komercialne banke z visokimi vzvodi, ki so investirane v državne obveznice trenutno knjižijo visoke market-to-market izgube. Eurosistemovo omrežje nacionalnih centralnih bank je kot košara gnilih jabolk. Posledice niso samo zaradi sistema, ki je na primeru Eurocone poln napak, ampak so posledice tudi zaradi politik, ki so bile vzpostavljene za reševanje Španije pred rastočimi yieldi leta 2012. To je bilo takrat, ko je Mario Draghi, takratni predsednik ECB rekel, da je pripravljen narediti kar je potrebno, da reši euro in dodal “Verjemite mi, dovolj bo”.

To je bilo takrat in propad je bil preprečen. Grožnja z intervencijo je bila dovolj, da se je španske yielde na državne obveznice znižalo (trenutno minus 0.24% na 5 letne obveznice) prav tako pa se je to samovšečno razmišljanje zotraj ECB ohranilo do danes. A Draghijeva grožnja z vzpostavitvijo programov za odkup obveznic ima še protiutež v knjigah – trenutna intervenistična politika globalistične spake Christine Lagarde je po potrebi veliko večja in veliko bolj destabilizacijska (ste vedeli, da je bila Christine Lagarde članica francoske komunistične stranke ter da proti Lagardovi v Franciji teče več kriminalnih preiskav?). In potem je še težava s trgom: ECB se trenutno vede, kot da trg lahko za vedno ignorira.

Časi pa niso bili vedno takšni. Euro se je začel z obljubo o bolj stabilni nadomestni valuti za nacionalne valute – še posebej italjansko liro, špansko peseto, francoski frank in grško drahmo. A prvi predsednik ECB Wim Duisenberg je na polovici svojega mandata odstopil in naredil prostor za Jean-Claude Tricheta, ki je bil fancoski statist iz Ecole Nationale d’Administration in seveda….karierni birokrat (karierni birokrati in politiki so prav posebni “biseri”). Njegovo imenovanje je bilo politično, promovirali so ga francozi z mešanico nacionalizma in odločenosti, da nevtralizirajo zagovornike stabilnega denarja v Nemčiji. Do Tricheta moramo biti pošteni, saj se je večjim pritiskom po inflacionizmu uprl. A ko je bil on na položaju stvari še niso šle narobe.

Po odhodu Tricheta je ECB zasledovala vse bolj inflatorne politike. Za razliko od Bundesbank, ki je pozorno spremljala dobavo denarja in praktično ni bila pozorna na nič drugega, je ECB sprejela širok nabor gospodarskih kazalcev, kar ji je omogočilo, da je pozornost iz denarja preusmerila na zaposlitev, ankete o zaupanju, dolgoročne obrestne mere, ukrepe za proizvodnjo. S tem je ECB dovolila zelo fleksibilen odnos do denarja. ECB je sedaj povsem politična inštitucija, ki se pretvarja/maskira kot neodvisna monetarna inštitucija. A brez dvoma je ECB popolnoma servilna Bruslju, primarni namen ECB pa je ta, da vladam znotraj eurocone vedno zagotavlja financiranje po “whatever it takes” doktrini. Zasebni sektor je sedaj v daljavi, irelevanten, smatra se ga samo za alternativni vir vladnih prihodkov inflaciji, delegirana odgovornost podložnih nacionalnih centralnih bank, ki svoje ukaze prejemajo od gospodarsko popolnoma odmaknjene ECB.

Preberite tudi: Kako centralna banka krade Vaše življenje

Ta “dogovor” se bo sesul zaradi devalvacije denarja in gospodarskega zloma – fragmentacije. Cene rastejo v večkratnikih uradne CPI stopnje, opustitev eura na forex trgih s strani ECB v korist umetnega nižanja obrestnih mer sedaj ogroža sposobnost ECB, da v nedogled financira vedno rastoče dolgove vlad.

ECB, TARGET2 in repo trg

Slika spodaj pokaže rast bilanc centralnih bank znotraj eurocone od velike finančne krize naprej. Rast je skoraj identična FEDovi rasti, saj je rast okoli 9.7 biljona USD proti FEDovim 8.5 bilijona USD, a začetna osnova je bila nekih 700 milijard USD višja.

V sredstvih centralnih bank je ta rast odražena, dodatno komplikacijo pa predstavljajo TARGET2 neravnovesja, ki so prikazana na grafu Osnabruck University spodaj. Stvari, ki jih je na spodnjem grafu potrebno omeniti so, da se Nemčiji dolguje 1067 milijard EUR. ECB nacionalnim centralnim bankam dolguje 364 milijard EUR. Italija dolguje 519 milijard EUR, Španija dolguje 487 milijard EUR, Portugalska dolguje 82 milijard EUR.

Učinek ECB deficita, ki je nastal zaradi odkupov obveznic s strani nacionalnih centralnih bank v imenu ECB, se poizkuša uporabiti za umetno zmanjševanje TARGET2 neravnovesij dolžnikov v sistemu v obsegu v okviru katerega je ECB kupila njihove vladne obveznice, relevantnim centralnim bankam pa za ta odkup ni plačala. Skupni dolg Italije in Španije do drugih centralnih bank je okoli 1 bilijon EUR. V teoriji ta ravnovesja sploh nebi smela obstajati. Dejstvo je, da obstajajo in da se od leta 2015 samo še povečujejo – deloma zaradi akumulacije slabih dolgov v Italiji, Grčiji, Španiji in Portugalski. Lokalne regulatorje se spodbuja, da slaba bančna posojila razglasijo za delujoča, zato, da se jih lahko uporabi kot zavarovanje za dogovore o ponovnih odkupih z lokalnimi centralnimi bankami in drugimi strankami. Posledično se slaba posojila navidezno zmanjšajo na lokalnih nivojih, kar seveda proizvede lažno sliko, da z slabim dolgom ni težav. A večino teh posojil se je samo odstranilo iz nacionalnih bančnih sistemov ter izgubilo v eurosistemu in širšemu repo trgu.

Zahteve po zavarovanjih na podlagi katerih se lahko pridobi likvidnost so pripeljale do velike monetarne ekspanzije, v primeru ECB repo trg ne deluje kot orodje delne likvidnosti, kot je to primer v drugih bančnih sistemih, ECB repo trg uporablja za akumulacijo dobave surovega denarja. Graf spodaj lepo pokaže akumulacijo v repo in reverse repo trgu, graf je bil narejen na podlagi ICMA ankete 58 vodilnih inštitucij v eurosistemu.

Skupna vsota te oblike kratkoročnega financiranja je zrasla na 8.31 bilijona EUR do decembra 2019. Zavarovanje vsebuje vse od vladnih obveznic in kuponov do predpakiranega dolga komercialnih bank. Sodeč po ICMA anketi je podvajanje minimalno. To je pomembno, ko pomislimo, da je reverse repo druga stran repo, vsota obeh pa je precej točna ocena velikosti trga. Vrednost repo pri transakcijah z centralnimi bankami, kot del uradnih monetarnih operacij v anketi ni bila vključena, dejstvo pa je, da je vrednost “precej velika”. Vključeni so repoti običajne smeri financiranja. Zanimiva gonilna sila repo trgov so negativne obrestne mere, kar pomeni, da poplačilo gotovinskega dela repo (in reverse repo) lahko predstavlja manjši znesek, kot pa je bilo originalno plačilo. Z dostopom do gotovine centralne banke preko repo imajo komercialne banke zagotovljen donos. To je najbrž tudi eden od razlogov zakaj je repo trg v eurih zrastel v veliko večji trg kot pa je repo trg v ZDA.

Ti pomisleki pa pripeljejo do vprašanja o posledicah, ko je ECB depozitna obrestna mera prisilno porinjena nazaj v pozitivno območje. Zelo verjetno bo močno zreducirala vir financiranja bilanc komercialnih bank saj bodo repoti nacionalnih centralnih bank imeli pozitivno in ne negativno stopnjo financiranja. To bo komercialne banke potisnilo v prodajo sredstev iz svojih bilanc, kar bo potisnilo vse negativne obrestne mere obveznic v pozitivno območje…ter še malce višje v pozitivno območje. Dodatno bo krčenje bančnega kredita zaradi izpada repo financiranja imelo še dodaten učinek saj bo to sprožilo obsežno krizo likvidnosti bančništva med bančnim kartelom, ki ima takšne visokoleteče stvari v svojih bilancah.

Potem je seveda tu še vprašanje kvalitete zavarovanja. Ameriška FED sprejema samo visoko-kvalitetne vrednostne papirje za zavarovanje repo trga, v nacionalnih bankah znotraj Eurocone in ECB se sprejema praktično vse – drugače ni šlo, ko so bili na sporedu bail-outi nemških bank pod pretvezo bail-outov Grčije in drugih PIGS držav. Visoko kvaliteten dolg predstavlja večino zavarovanja v repotu, komercialne banke lahko ta dolg ponovno uvrstijo v svoje bilance. A skriti bail-outi italjanskih bank, ki so sumljiva posojila odstranila iz bilanc se nebi mogli nadaljevati do danes vkolikor nebi bila ta posojila poslana kot zavarovanje repo v TARGET2 sistem in v širše komercialno repo omrežje.

Rezultat je, da komercialni deležniki repotov ne bodo obnovili, predvsem tiste pri katerih je zavarovanje slabo ali pa dvomljivo. Podatkov o tem, kakšni zneski so v igri ni na voljo. A glede na iniciative nacionalnih regulatorjev, da se ta posojila označi kot kreditno-sposobna zato, da so služila za zavarovanje repo, bodo zneski ogromni. Ker so nacionalne centralne banke ta posojila sprejela za zavarovanje in so jih zato nezmožne zavrniti zaradi strahu pred sprožitvijo bančne krize v svojih državah. Dodatno se bo nacionalne centralne banke prisililo, da sprejmejo dodatna repo zavarovanja, ki so bila zavrnjena s strani komercialnih bank.

Povedano na kratko, prenapihnjen repo trg pripravlja naslednjo bančno krizo eurocone. Številke so precej večje, kot pa je vsota vrednosti VSEGA kapitala celotnega eurobančnega sistema. Plima rastočih obrestnih mer bo te banke potopila. Zato bodite ekstra previdni pri hrambi vašega denarja, morda se evropski bančni sistem domisli, da ne boste več mogli uporabljati njegovih “storitev” vkolikor ne boste cepljeni z zadnjim, že 23tim poživitvenim odmerkom. Iz svojih gospodinjstev ustvarite lastne mini banke in izogibajte se uporabi bančnih storitev kolikor je to le možno. Vse svoje račune premaknite iz velikih bank, kot so SocGen, DB, Unicedit, BNP Paribas, Santander, ING, NLB v manjše hranilnice, kjer ni predsednik uprave polpismen levo-liberalno usmerjen eko-tepec in hlapec, ki ga žene lastna egocentrična narciosidnost in popolnoma lažen občutek svoje grandioznosti in so seveda bolj zavezani klasičnim bančnim storitvam, kot pa politični špekulaciji. Zelo pomembno je tudi, da vaša nova banka ali pa hranilnica nima v svojih bilancah dolgov katerekoli vlade znotraj eurocone. Kar pa je najbolj pomembno, viške monetarnih emisij pretopite v fizično zlato in fizično srebro. Vkolikor je mogoče začnite sprejemati plačila v fizičnem zlatu in fizičnem srebru – naprimer prodajate nepremičnino – v kupoprodajni pogodbi ali pa menjalni pogodbi zahtevajte plačilo v fizičnem zlatu v protivrednosti na dan transakcije. Tako se boste izognili uporabi bančnih storitev. Prodajate avto? 1 unča fizičnega zlata se 5.12.2021 giblje nekje okoli 1665eur (spot price+premium) in ne pozabite na Basel III regulativno, ki je fizično zlato redefinirala kot kapital brez rizika oziroma sodi v 1 kapitalski razred, kar pomeni, da je fizično zlato v kontekstu kapitala bolj varno kot nepremičnina ali pa dolg katerekoli vlade, da o pisano potiskanem bankirskem papirčku in njegovi “vrednosti” sploh ne razpravljamo. Obstaja veliko načinov, kako prizemljiti “visokoleteče” tiskarje papirja, ki jih v 21 stoletju začuda poimenujemo z besedo “bankirji”.

Inflacija in obeti za obrestne mere

Če začnemo pri vhodnih cenah, graf spodaj prikazuje rast cen surovin in energije merjenih v euro valuti merjen od “all in” trenutka FED zgodaj v 2020. Tem vhodnim cenam lahko dodamo cene ladijskih prevozov, ki so ponorele, motnje oskrbovalnih verig in pomanjkanje delovne sile – težave s katerimi se soočajo vse jurisdikcije. V tem današnjem članku ste najbrž tudi videli, da si ECB dviga obrestnih mer sploh ne more privoščiti. Tako je ECB sedaj na robu krize financiranja vlad v kombinaciji z možnim sesutjem repo trga, ki bo potegnil za seboj CELOTEN eurosistem. ECB je zato paralizirana z strahom.

No zaradi omenjenih situacij pričakujemo še dodatno slabljenje menjalnega tečaja eura. Sledilec cen surovin v eurih zgoraj pa nam tudi pokaže, da ko cene surovin prebijejo trenutno konsolidacijsko fazo, bodo vsaj v eurih šle dramatično višje. Dilema ECB je sedaj sledeča: inflatorno financiranje vlad evropskih klovnov (Macron, Draghi…) ali pa reševanje obstoja eura. Vkolikor mislite, da se strah pred to dilemo ne kopiči v Frankfurtu, je potrebno omeniti odstop predsednika Bundesbanke, ki je zveznega predsednika Nemčije prosil, da ga predčasno razreši iz osebnih razlogov. Dejanje je bilo izvedeno vljudno, a visoko leteči zagovornik stabilnega denarja, kot je Jens Weidmann, si zelo verjetno ne želi preživljati več časa s svojo družino. Vzrok leži v tem, da ne more več delovati kot omejevalec inflacionizma ECB, njegov pogled kot insider v to situacijo, pa je seveda neprimerno boljši in Jens se zaveda prihajajočega viharja.

Upajmo samo, da bo Weidmann lahko v Nemčiji sestavil razletele koščke in vzpostavil nemško marko z zlato podlago.

Tisoč milijard EUR močna časovna bomba v bankah znotraj eurocone –>

<– Zaton in propad Evropske Unije

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.