Kako sistemi propadejo?

Tako propadejo sistemi: vera v vidno površinsko izobilje prevladuje, krhkost rezerv je neopažena. Na spodnjem diagramu je prikazana ključna dinamika pri sistemskem propadu. Ključna koncepta sta stabilnost in blažlci – rezerve. Čeprav kompleksni sistemi nikoli niso statični, so lahko stabilni: to pomeni, da plimujejo in tečejo znotraj relativno stabilnih meja, ki jih podpirajo rezerve oziroma blažilci.

buffer-collapse5-18

V ekosistemih je plimovanje izraženo v povratnih krogih med vremenom, okoljem in rastlino/živaljo, ki prebiva v ekosistemu. Idealno vreme in pogoji za hrano lahko povzročijo porast populacije insektov, naprimer, kar privede do povečanja populacije živali, ki se hranijo z insekti (ribe, ptice, žabe…), kar nato poveča potrošnjo insektov in zmanjša vpliv (škodljivi ali neškodljivi) povečane populacije insektov na ekosistem. Fluktuacije znotraj te dinamike ustvarijo odziv, ki razredči vpliv ekstrema in vzpostavi dinamično ravnovesje.

V človeški sferi idealno vreme poveča doprinose poljščin, kar nato omogoči večjo človeško populacijo. Ko debela leta minejo, prebivalstvo trpi zaradi manjka kalorij, število rojstev se zmanjša, smrti zaradi bolezni se povečajo, saj so šibki posamezniki bolj ranljivi zaradi vnetij itd…

V tem primeru so rezervne zaloge vode in hrane blažilec, ki zgladi obdobja potreb in nestabilnosti. Recimo da je prebivalstvo odvisno od reke za namakanje in človeško porabo (kuhanje, umivanje…). Če je gladina vode nizka, se prebivalstvo zanaša na vodnjake za rezerve vode. Pri dobrh letinah, se žito tudi shrani za slabe letine. Vodnjaki in trgovine z žitom so blažilci, ki se jih lahko uporabi za vzpostavitev stabilnosti v sistemu, ki je v težavah.

Vsi vidimo površinski sistem, malokateri vidijo blažilce. Relativno izobilje žita je vidno vsem, a kvaliteta in kvantiteta shranjenega žita (blažilec), je vidna samo tistim, ki preverjajo trgovine.

Prebivalstvo je z lahkoto zvabljenno v občutek lažne varnosti s površinskim izobiljem. Malo ljudi opazi, če so glodalci pojedli veliko shranjenega žita, preostanek se je pa pokvaril.

Blažilci v času izobilja so večinoma nevidni in za njih je malo skupnega zanimanja. Ko je dobava vode in žita dobra, komu mar, če so se zaloge pokvarile in ima voa iz vodnjaka slab okus?

Sistem s tankimi blažilci navzven izgleda robustno a je, iz vidika sesutja, zelo ranljiv. V našem primeru prva slaba letina in nizek nivo vode popolnoma izčrpata blažilce, drugo leto suše pa sproži kolaps sistema. Zato da prebivalstvo lahko preživi, mora zapustiti to lokacijo.

V našem kompleksnem socialno-ekonomskem sistemu so blažilci večinoma nevidni. Kot splošno pravilo, je “denar” naš vsenamenski blažilec: vkolikor nekaj postane redko in ogroža sistem, si sposodimo/natisnemo v obstoj več “denarja”, ki se ga prerazdeli, zato da se z njim kupi, kar se potrebuje.

A “denar” je navidezni blažilec. Če se je vodnjak posušil, ne bo podtalnice nadomestila nobena količina denarja. Če so ribarnice propadle zaradi prekomernega ribolova, ne bo nobena količina “denarja” natisnjenega v Federal Reserve nadomestila ribarnic. Z drugimi besedami, narava zagotavlja trdne omejitve, ki jih denar popravi zgolj samo, če so blažilci naprodaj.

“Denar” sam po sebi je sistem, sistem s finančnimi blažilci, blažilci, ki so bili potrošeni v špekulativnih ekscesih zasebnega sektorja in finančni represiji centralnih bank. Ti blažilci so večinoma nevidni; naprimer malo ljudi ve, kaj se dogaja na globalnih likvidnostnih trgih. Ampak ko se likvidnost posuši, zaradi kakršnegakoli razloga, trgi ostanejo brez ponudbe in cene sredstev začnejo strmoglavljati.

Poplavljanje finančnega sistema z “brezplačnim denarjem” vzpostavi samo iluzijo stabilnosti. Kot je prikazano na diagramu zgoraj, vzpostavitev in vzdrževanje navidezne stabilnosti skrči blažilce na točko nevarne krhkosti.

Ko so blažilci papirnato tanki, sproži kriza, ki bi se v preteklosti prebrodila zlahkoto, propad celotnega sistema. Vsakdo, ki je vero v sistem pogojeval glede na njegovo površinsko stabilnost, je osupel nad hitrostjo propada češ, kako je lahko takovelik, očitno robusten sistem implodiral z tako malo opozorili?

Blažilci finančnega sistema se tanjšajo že 10 dolgih let, a nihče tega ne opazi niti nikogar ne briga to. Kvaliteta tveganja, dolg, posojilojemalci in špekulativne naložbe so se zmanjšale, a vera v “Fed put” – da lahko Federal Reserve popravi vsakogar in vse s tiskanjem “denarja” – je že napol religiozna: malo ljudi dvomi v neomejeno moč FED-ovih tiskarn za “denar” za hitro premagovanje kakršnekoli krize.

Tako propadejo sistemi: Vera v površinsko izobilje prevladuje povsod, krhkost blažilcev pa ostane neopažena.

<–Sirski konflikt je dimna zavesa skrite vojne   Anti-imigracijska stranka stranka zmagala slovenske volitve ob pljusku populizma po Evropi–>

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.