Kaj CoVid-19 kriza pomeni za Evropo in Eurocono

(Intervju z Dr.Hulsmannom, ki je bil v originalu objavljen v nemškem jeziku v publikaciji Die Freie Welt)

Kot rezultat korona-krize je bilo gospodarsko življenje omejeno v mnogih državah. Kako dolgo lahko gospodarstvo to prenaša?

Tako dolgo, kolikor bodo trajale zaloge. Z drugimi besedami, tako dolgo, kot si lahko dovolite, da živite od prejšnjih prihrankov. V tem smislu ni nobene razlike med družino in splošnim gospodarstvom.

Nemška zvezna vlada je sprejela bailout sklad v višini okoli 750 milijard eur za stabilizacijo gospodarstva in reševanje podjetij pred bankrotom. Ali lahko takšni ukrepi omilijo gospodarski kolaps?

Ne. Takšni ukrepi imajo dva popolnoma različna učinka, ki samo bežno ustvarita izgled stabilizatorja. Na eni strani bo dohodek in premoženje močno prerazdeljeno, na drugi strani pa se bo žrtvovalo prihodnost na oltarju današnjih skrbi. Naj to opišem malce bolj podrobno. Bailout sklad zvezne vlade ustvarja dodatni prihodek oziroma prihodek v višini 750 milijard eur. Od kje pa pride ta denar? Obstajajo trije glavni viri, katere se upošteva: davki, javni dolg in glasbeni tisk. V vseh treh primerih država v nobenem primeru ne ustvari 750 milijard eur iz nič. Državljane se za to vsoto oropa na en ali drug način. Davkov se tokrat nebi dvigovalo. Zato sklepam, da se bo državljane razlaščalo, kot v preteklosti, z devalvacijo njihovih finančnh sredstev. Obrestne prihodke se bo še bolj zniževalo. Prihranke se obdavčuje z negativnimi obrestnimi merami kar pa ostane pa požre inflacija cen.

Kot v preteklosti se ta redistribucija opravičuje z dejstvi, da bi se v nasprotnem primeru zgodil kolaps na finančnih trgih, ki bi prav tako močno poškodoval realno gospodarstvo. Brez mane reševalnega dežnika bi mnogo podjetij bankrotiralo in odpustilo svoje zaposlene. Posojil se nebi moglo zamenjati, kar bi povzročilo, da se bančna industrija sesuje, kar bi nato spet vplivalo na druga podjetja. Z enim stavkom – nastala bi negativna spirala, zaustavitev in množična brezposelnost. Državljane bi se pozvalo, da na tak ali drugačen način plačajo račun. Bodisi morajo financirati reševalni paket ali pa bodo morali pretrpeti sesutje celotnega gospodarstva. Zato bi bilo boljše, da se državljane malce odere sedaj kot pa, da se jih izpostavi še večjim izgubam.

Ta argument je resničen, saj reševalni paket lahko prepreči kratkoročno sesutje.

Točno s tem namenom je ustvarjen izgled stabilizatorja.

Zakaj samo izgled?

Ker ta kratkoročni uspeh pride na stroške prihodnosti. Obratu navzdol se izognemo kratkoročno a dolgoročno se ga samo še bolj utrdi. Z 750 milijardami eur se rešuje podjetja, ki niso storila tega, kar naj bi podjetja počela. Svojih prihrankov in prihrankov drugih ljudi niso upravljala vzdržno. Lovili so kratkoročne dobičke, svoje podvige pa so financirala preko posojil. Točno ta podjetja, katerih nesposobnost je postala v krizi očitna se sedaj umetno ohranja pri življenju. Tistia podjetja ki pa so se modro izognila financiranju dogodivščin preko kredita, bodo ponovno pozvana, da plačajo račun. Tako je resnični učinek tega reševalnega paketa kanaliziranje še več sredstev v projekte, ki so že tako ali tako na trhlih nogah vodijo pa jih pustolovci. Jasno je kaj to pomeni za prihodnost. Vso stvar pa se še potencira z dejstvom, da je vladno trošenje pregovorno neučinkovito in koruptivno v vsakem primeru. Žal ni razloga, da upamo, da bodo ljudje, ki jim je spodletelo na vseh področjih odgovornosti (izobraževanje, zdravstvo, gradnja letališč, gradnja stanovanj, državna obramba itd..), v tem primeru našli svojo prvorazredno formo. Naj zaključim to vprašanje z še več temeljnega premisleka. Napačen pristop je vedno izogibati se kratkoročnim neprijetnostim na stroške prihodnosti še posebej ne z davkoplačevalskim denarjem. A točno to počnemo že več desetletij. Ta igrica je bila prej omejena samo na bančništvo in finance posledično so jo opazili samo strokovnjaki. V velikem obsegu se to igrico izvaja od leta 2008 in posledično postaja točka osredotočenja splošne javnosti. Kakorkoli, gre za zelo neumno igro. Nekateri z vlado povezani od tega profitirajo a običajni državljani od tega na dolgi rok nimajo popolnoma nič. Veliko bolj smiselno bi bilo iskanje rešitev na temeljno drugačen način. Pravzaprav lahko naredimo dober primer za sprejetje kratkoročnega sesutja celotnega gopodarstva, “udarec v brado”, če uporabimo besede Borisa Johnsona zato, da se gospodarstvo lahko pozdravi in se ga postavi na bolj zdravo osnovo na dolgi rok. Nenazadnje oziroma vse do nedavnega so bili nemci pripravljeni zapustiti svoje domove med sezono zimske gripe in sprejeti riziko, da bi se morda prehladili. Če ne želiš sprejeti nobenih rizikov in neprijetnosti sedaj boš v prihodnosti na dolgi rok dobil obilico obeh.

Preberite tudi: Državno – vladno trošenje&investicije ne ustvarjajo gospodarske rasti

Kaj pa monetarni sistem? Ali pričakujete razpad eurocone ali pa dvig inflacije?

Višja inflacija cen da, razgradnja eurocone pa ne. Višja cenovna inflacija je neizbežna, ko se vlada in centralne banke trudijo in delajo vse, da bi preprečile, da se manj denarja potroši v gospodarstvu. Ker imajo v rokah tiskalni stroj bodo najbrž uspeli. V tem primeru je cenovna inflacija neizbežna saj se je dobava dobrin zmanjšala zaradi omejitev poslovanja. Eurocona bo ostala skupaj vse dokler se ne bodo pojavile boljše alternative za nacionalne vlade. Italjani godrnjajo a kot takrat grki se bodo spraševali, kakšna posojila bodo dobili, če se odpovedo euru.

O evropskih obveznicah nismo slišali ničesar že dlje časa. Sedaj se pojavljajo pozivi k korona obveznicam. Kaj si mislite o tej ideji?

Nič. Povečale bi osnovne težave eurocone: še več dolga, več krhkosti, več neodgovornosti pri neposrednih prejemnikih koristi v politiki in financah. Korona obveznice nebi bila samo anti-usluga nemškim ampak tudi italjanskim davkoplačevalcem. Na dolgi rok bi bile anti-usluga ljudem, ki so odvisni od zdravstvenih storitev v Italiji. Italjanska država sama je odgovorna za finančne težave ter za preobremenjujoče breme v svojih državno vodenih bolnišnic, ki so v lasti države. A celo v trenutni zmedi bi lahko močno razbremenitev v kratkem času dosegla z takojšnjo liberalizacijo zasebnega sektorja v zdravstvenih storitvah. A točno to država ne želi storiti. Korona obveznice so namenjene zagotavljanju tega, da se ne bo nič spremenilo zato, da se dejansko nič ne spremeni v napačnem upravljanju države in gospodarstvih manjkov. Predstavniki vlade dvignejo svoj prst in svarijo: “Če vi nemci ne storite ničesar za nas potem bodo tu umirali ljudje.” Resnica leži v tem, da oni sami ne želijo storiti ničesar, kar bi sprožilo dvome v italjansko državo blaginje. Nemce zapirajo v moralni pripor hkrati pa sprejemajo, da bodo italjani ostali pomankljivo oskrbovani s storitvami, ker ne želijo, da se za italjane poskrbi izven sistema socialne države.

Če se karantena odpravi, kako dolgo bo trajalo, da si gospodarstvo opomore? Je to zgolj začasen upad ali pa se gospodarska kriza dogaja že dlje časa?

V bistvu se okrevanje lahko zgodi hitro. Moja glavna skrb je vladna intervencija, ki lahko podaljša in poveča trenutne težave. Klasičen primer iz gospodarske zgodovine je Velika Depresija iz 1930ih v ZDA. V tistem času se je preprosto sesutje borznega trga tako slabo upravljalo z vse novejšo in bolj trdo državno intervencijo, da je le ta padec borze razširila v dolgotrajno gospodarsko krizo.

Kako ocenjujete krizno upravljanje v različnih državah? Združeno Kraljestvo in Nizozemska sta se odločili za množično imunizacijo, Francija za omejitve gibanja, poslovanja…Katera reakcija mislite, da je pravilna?

Nisem imunolog in ne predpostavljam definiranja najboljše rešitve iz zdravstvene perspektive. Kot ekonomist pa sledeče vem: v temeljih je napačno da se celotno gospodarstvo podredi služenju enega cilja ter se zaveže eni sami rešitvi. Človeška dejanja vedno vključujejo tehtanje različnih ciljev in različnih sredstev. Seveda je vzdrževanje zdravja ključnega pomena na kratki rok. A celo tedaj to ni edini cilj in vedno obstajajo drugačna sredstva. Prosta konkurenca je ključna, predvsem, ko gre za učinkovito izbiro načinov in sredstev. Zato sem mnenja, da so se najbolje odzvale države, ki so pustile državljanom in družinam največjo možno mero svobode in odgovornosti in, ki prav tako ne centralizirajo politične odgovornosti, kot tu v Franciji, ampak jo predajo mestnim hišam in drugim lokalnim oblastem. Primer tega bi bila Švica in Nizozemska.

Katere države bodo iz krize izšle poraženke in katere kot zmagovalke?

To je v tem trenutku težko reči, ker nismo še prišli preko te situacije. Največja breizhodnost se skriva v državnem delovanju. V kakršnemkoli primeru Francije, Italije in Španije ne vidim med zmagovalci, ker se v teh državah kriza zlorablja s strani krogov, ki so blizu države zato, da zagotovijo in razširijo svoje privilegije, če je to mogoče tudi preko korona obveznic.

Kako virusna pandemija koristi globalistični agendi –>

<– Koronavirus iz Wuhana – Kitajska – globalna – pandemija – news feed Slovenija od 26.3.2020 07:00CET dalje

One thought on “Kaj CoVid-19 kriza pomeni za Evropo in Eurocono

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.