RAZKRITI SOROŠEVI DOKUMENTI IN OMREŽJE: “MIGRANTSKA KRIZA NAJ BO NOVA REALNOST”

Hekerska skupina DC Leaks je priskrbela okrog 3000 dokumentov Soroševe organizacije Open Society Foundation, te pa je potem objavil tudi Wikileaks. Ob novici so nekaj prahu dvignili določeni izraelski mediji, ki so Georgea Sorosa (kljub njegovim židovskim koreninam) obtožili, da med vsemi ostalimi financira tudi nekatere anti-Izraelske organizacije. Večina mainstreamovskih medijev pa se z vsebino teh dokumentov sploh ni želela ukvarjati, temveč se je namesto tega ukvarjala z domnevnim poreklom hekerjev (katere so razglasili za “najverjetneje ruske”).
Poseben vpogled v delovanje Soroševih organizacij nam ponuja Portfolio Review – Migration Governance and Enforcement, sestavljen maja 2016, ki si ga lahko v celoti preberete na povezavi:

http://soros.dcleaks.com/fview/President/2016/international-migration-initiative-governance-and-enforcement-may-12-2016/imi_governance-enforcement-prd-5.12.2016.pdf

14100482_510545915802991_2135757651196642422_n

 

V Mednarodno migrantsko iniciativo (IMI), ki spada pod Soroševo Open Society Foundation je med letoma 2014-2016 steklo več kot 8 milijonov $ sredstev. Ta so bila nato razdeljena organizacijam na nižjih nivojih.

Ključna “teorija”, ki jo je ustvarila, jo propagira in z njo tudi lobira pri političnih odločevalcih omenjena organizacija je ta, da migracij “itak ni mogoče preprečiti”. Zato je po njihovo potrebno popolnoma odpreti meje za kakršnekoli migracije (ekonomske, prisilne, …), ter migrantom kar se da olajšati pot, saj naj bi na ta način prihranili sredstva za mejni nadzor in ustregli migrantom. O posledicah in stranskih učinkih takšnih dejanj, kot tudi o praktičnih finančnih dobičkih določenih akterjev seveda ni besede.

Predstavitvi iniciative v “pregledu” sledijo cilji in ambicije, med katerimi so tudi sledeči:
– “Zaščititi “pravice” migrantov preko minimiziranja strogih mejnih kontrol in deportacij”
– “Medtem, ko so se naša prizadevanja razvila, se je naš cilj premaknil iz lajšanja poti migrantom proti bolj proaktivnim rešitvam – npr. vplivanje [lobiranje] na politiko in zakonodajo.”

V iniciativi se zavedajo, da se veliko zakonov še vedno sprejme na nacionalni ravni, zato želijo “preko sprememb na [globalni] internacionalni in reginalni ravni”… “doseči spremembe na nacionalni ravni”. “Medtem, ko obstaja režim mednarodne zaščite beguncev, pa ne obstaja globalni režim upravljanja z ostalimi oblikami mobilnosti: npr prisilno migracijo ali pa delovno migracijo, ter sta ti dve še vedno odvisni od zakonov, sprejetih na nacionalni ravni.” Soroševa iniciativa torej vidi problem v tem, ker se (delavnih ali drugih) migrantov ne obravnava enako kot begunce, ter nimajo zagotovljene globalne zaščite in pravic. To želi torej doseči s posrednim vplivom organizacij na internacionalnih ali pa regionalnih ravneh na nacionalne vlade.

Besedilo trdi, da sta “Open Society Foundation in Mc Arthur Foundation trenutno edini privatni inštituciji, ki investirata v preoblikovanje migracij na globalni ravni.”

Označeni so nekateri pomembni lobistični dosežki, ki so jih organizacije, financirane s strain Sorosa uspele doseči:

“Preko dogovora z Globalnim Forumom za migracije in razvoj (GFMD) pri Združenih narodih(!) smo uspeli spodbuditi cilj skupne advokatske agende… ki bo migracije inkorporirala med cilje Trajnostnega razvoja [Združenih narodov].” “Trenutno ozračje predstavlja novo priložnost za reformiranje upravljanja migracij na globalni ravni – bodisi skozi že obstoječi multilateralni sistem ali pa, če spravimo skupaj vrsto akterjev, da bodo razmišljali bolj inovativno.”
“Podpirali smo voditelje na terenu, okrogle mize, omrežja civilne družbe in individualne osebe teh omrežij, da so oblikovali migrantsko politiko in [lobirali]/vplivali na regionalne in globalne procese uveljavljanja in reguliranja migracij.”

V nadaljevanju dokument predstavlja strategijo, po kateri Soroševev denar vpliva na migrantsko politiko skozi 3 različne smeri:

1.) Think tanki, stroka, okrogle mize, zakonodajni centri
MPI (Migration Policy Institute), financiran s strani Združenih narodov, Carnegie Corporation, Ford Foundation, Soroševe Open Society Foundation in še mnogih drugih multikorporacij s sedežem v Washingtonu predstavlja vodilno “raziskovalno” organizacijo, ki raziskuje migracije ter sodeluje in svetuje vladam pri oblikovanju migrantske politike. Po besedah Soroševega Open Society Foundation je MPI njihov edini “štipendiranec”, ki deluje na vseh nivojih politike ter mu zato tudi napovedujejo zvišanje finančne podpore.

Oblikovanje zakonodaje Združenih Narodov

Glede direktnega vpliva, ki ga ima Soros na zakonodajo Združenih narodov piše sledeče: “[S Soroševim denarjem financirana] Columbia Global Policy Initiative (CGPI) v ZDA, ki gosti sekretariat Petra Sutherlanda, specialnega reprezentatorja generalnega sekretarja ZN za internacionalno migracijo je uspela izkoristiti trenutek zdajšnje migrantske krize za lobiranje pri ZN. Izoblikovala je debate o ponovnem premisleku dosedanje prakse upravljanja migracij, ista organizacija pa je tudi pripravila projektno pomoč za pisanje The Sutherland report [report ZN], katerega cilji so ustavne reforme upravljanja globalnih migracij ter dosega nove zaščite za migrante. CGPI-jev zakulisni elitni nivo je preko Petra Sutherlanda [“visoke živine” v ZN] pozicioniral svojo ekipo ekspertov tako, da lahko [lobira]/vpliva na zakonodajo in globalne dogodke.”

Sorošev vpliv v Evropi

V Evropi Soroševa fundacija z vzpostavitvijo “mostov med akademiki, vladami in lobisti” preko School of Public Policy Srednjeevropske univerze (SPP) gradi lobistično omrežje z namenom vplivanja na evropsko migrantsko zakonodajo.
V drugem dokumentu je seznam 226 poslancev evropskega parlamenta, ki jih Soroševa fundacija OSF na podlagi njihove dejavnosti dojema kot “zanesljive zaveznike” ter opisuje pri katerih tematikah je možno pri the poslancih uspešno lobirati. Po besedah portala Breitbart OSF kot zaveznike na prvi pogled izbira predvsem ženske ali pa priseljence.

2.) Omrežja civilne družbe na globalnem nivoju

Na področju civilne družbe prednjači lobistično omrežje International Detention Coalition (IDC), ki deluje v več kot 70 državah, ima pa več kot 300 članov.
Globalna koalicija za migracije (GCM), financirana s strani Sorosa in sestavljena iz večih organizacij je uspela pri ZN doseči 5 letni načrt s 8 točkami, med drugim tudi “redefinicije interakcij med mednarodnimi mehanizmi za mirantske pravice [v zadnjem času se pojavlja čedalje več politično korektnih redefinicij, recimo “ilegalnih migrantov” v “nedokumentirane migrante”,…] ter vključitve migracij v načrt trajnostnega razvoja ZN”. Kljub temu, pa so bili v OSF razočarani nad “politično neiznajdljivostjo mnogih voditeljev teh organizacij” ter bodo v bodoče več vlagali v izobraževanje the voditeljev.

Organizacije so razdeljene na več nivojev. Globalni nivo – kjer se vpliva na delo ZN, EU, mednarodnih think tankov… ter koridorni nivo – kjer se ukvarja s točno določeno imigracijo (npr iz Mehike v ZDA). Financirane organizacije so lahko povsem elitne (think tanki, strokovna srečanja…) ali pa ulične (recimo Black Lives Matter), cilj pa je vzpostaviti povezano mrežo sodelovanja na vseh nivojih.
Skozi “European Program on Integration and Migration (EPIM)” so uspeli privabiti tudi druge donorje, kjer je Sorošev IMI odigral ključno vlogo pri oblikovanju ciljev glede “Common European Asylum System (CEAS)” [mimogrede, CEAS spade v pristojnost Evropske komisije] kot tudi glede odprave ukrepov pripiranja/zapiranja migrantov.

Nazadnje je predstavljenih nekaj ugotovitev, kot tudi predlogov za nadaljne delo:

“Hkrati s krepitvijo netolerance do migrantov in rastjo podpore [nacionalistični] politiki se prostor oblikovanja in vplivanja na migrantske zakone pospešeno omejuje [krči]. Mnogi partnerji so dobro pozicionirani za analiziranje in prepričevanje o političnih rešitvah, a tradicionalni argumenti ne delujejo več. Potrebno bo ponovno preizkusiti metode vplivanja [lobiranja], ter eksperimentirati z argumenti tako pri elitah, kot pri ljudstvu.”
Z odebeljenimi črkami je zapisan osrednji cilj: “sprejeti trenutno krizo kot “novo normalnost” ter iti prek potrebe po reagiranju”.
V reportu je navedeno, da trenutno financirane organizacije vidijo premalo angažiranosti pri oblikovanju dolgotrajnih načrtov ter, da bi bilo potrebno izoblikovati dolgotrajne strategije.
Glede lobiranje/vplivanja na politične odločitve so zapisali, da je cilj:
“Vrednotiti ravnovesje med ustvarjanjem dokazov za informiranje zakonodajalcev ter potrebo po političnem udejstvovanju, da ustvarimo voljo za reforme” ter “Investirati v civilnodružbene organizacije, da bi se angažirale v diskuzijah in krmarile politične elemente v migrantskih debatah”
Nadaljni cilji so še podpora omrežjem, spodbuditi sodelovanje med podprtimi omrežji ter spodbuditi ostale donorje.

Če povzamemo gre torej za izjemno nevarno omrežje, ki ima svoje “intelektualne” centre v ZDA in EU, njegove lovke pa preko lobiranja pomembno oblikujejo tako politiko ZN, kot tudi prej omenjenih zvez držav. Nižje (koridorske) organizacije so s svojim delovanjem razpredne po vseh celinah.
Večkrat omenjeni cilj the omrežij je ustvariti enoten globalen sistem upravljanja z migracijami po Soroševem idealu – preprosto povedano: pridobiti si moč in oblast, s katero bi lahko na globalnem nivoju vsilili svojo “multikulturno” imigracijsko politiko celemu svetu. Iz besedila je moč razbrati, da je največja prepreka temu cilju prav ta, da imigracijsko politiko (za razliko od mednarodnih pravil ravnanja z vojnimi begunci) v veliki večini še vedno izvajajo nacionalne države same, in je torej vsaj še do neke mere odvisna od volje ljudstva. Soroš in podobna omrežja torej poskušajo mednarodnim institucijam (EU, ZN…) – v katerih imajo močne lobistične zveze in do katerih imajo bistveno lažji in bolj učinkovit dostop kot če bi morali lobirati pri vsaki nacionalni vladi posebej – čim bolj povečati moč, ter preko njih prisiliti nacionalne države k sprejemu njihovih politik. Soroševi dokumenti torej razkrivajo, kako lahko v današnjem času globalizacije 21. stoletja mednarodni kapital preko različnih omrežij učinkovito oblikuje in diktira politične rešitve, ki bi morale biti sicer stvar demokracije (zaščitene z nacionalno suverenostjo), ter tako na legalen način vsakič bolj direktno tepta demokracijo in voljo ljudstva.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s