Bidenov sekretar za energijo potihoma sili ameriške rafinerije v zmanjševanje izvoza goriv v Evropo

V mesecu juniju 2022 je splošni izvoz ameriškega zemeljskega plina eksplodiral po zaslugi povišanih tokov LNG v Evropo, ki je sedaj vse bolj obupana glede dobav “prijateljskega zemeljskega plina” zaradi dejstva, da je Rusija skoraj vsem neprijateljskim državam znotraj EU (tudi Sloveniji) skoraj že popolnoma odklopila dobavo preko vseh plinovodov v Evropo. To je seveda proces, ki je močno dvignil cene ameriškemu zemeljskemu plinu, a cena na severno-ameriškem trgu ni niti blizu trenutni ceni v Evropi. Kljub temu, da se je obseg izvoza ameriškega zemeljskega plina sesedel po eksploziji rafinerije Freeport LNG v juniju 2022, je postalo jasno, da bodo cene naravnega plina v ZDA faktor ne samo za domačo potrošnjo ampak vse večji faktor tudi za evropski uvoz iz ZDA.

Enako lahko sveda trdimo za nafto, povpraševanje po nafti v Evropi vse bolj raste hkrati pa je Evropa vse bolj odrezana od Ruskega naftnega izvoza, ki je v Evropi predstavljal 40% nafte. Ruski izvoz nafte pa bo še manjši na evropsko tržišče saj se konec leta 2022 pričakuje sprejetje prepovedi uvoza ruske nafte pod pretvezo sankcij. Z vse višjo ceno elektrike in nezmožnostjo dobave zemeljskega plina po konkurenčnih cenah pa se je v evropi začel fenomen menjav iz plina na nafto, saj pri tako visokih cenah energije evropski proizvodi niso konkurenčni, ker so preprosto predragi za ostali svet. Iz tega razloga bo prodaja ameriške nafte v EU dosegla nove rekordne nivoje, saj ameriška nafta ob predvideni ruski blokadi pridobiva vse večji tržni delež v Evropi. Tedenske številke, ki jih je objavila ameriška vlada prikazujejo zgodovinski izvoz ameriške nafte in sicer 5 milijonov sodčkov dnevno. Povprečje pošiljk nafte v naslednjih mesecih naj bi bilo preko 4 milijone sodčkov dnevno trdijo najbolj optimistični ljudje v naftni industriji (v svoje projekcije najverjetneje niso vkalkulirali recesije v Evropi in rizika razpada EU in s tem tudi razpada EUR valute).

In tako kot na primeru plina, večji izvoz nafte v Evropo ne pomeni samo višjih cen nafte in plina v ZDA – ko se dinamike ponudbe/povpraševanja teh dveh kapitalskih razredov združita – ampak pomeni tudi vse manjše zaloge v ZDA, ki pristanejo v Evropi. To pa seveda predstavlja težavo za ZDA, ker kljub temu, da sedaj cene padajo, se komercialne zaloge nafte v ZDA približujejo rekordno nizkim nivojem. In sedaj kdo bi si mislil, vlada nelegitimnega predsednika ZDA in mednarodnega kriminalca Joe Bidena (on je bil recimo glavni pobudnik bombardiranja Srbije v devetdesetih), ki je iz ameriških strateških rezerv nafte počrpala rekordne količine nafte v upanju, da zniža ceno nafte do jesenskih volitev za House & Senate, sedaj želi omejiti izvoz goriva v Evropo.

Jennifer Granholm

To je sporočilo, ki ga je poslala Sekretarka za energijo Jennifer Granholm pretekli teden, in v katerem tudi manjšim rafinerijam “svetuje” omejitev izvoza goriv. WSJ je prejel kopijo pisma, ki ga ameriška vlada ni javno objavila a je po zaslugi Bloombergovega Javier Blasa in sodelavcev pricurljal v javnost.

Sekretarka Granholm je opozorila, da so zaloge bencina na Vzhodni Obali na skoraj desetletnem dnu, dizelske zaloge pa so skoraj 50% nižje od petletnega povprečja v tej regiji. Kljub temu, da tega ni specifično omenila – saj je manjšanje SPR (Strategic Petrolium Reserves) nekaj na kar Bela Hiša ne more biti ponosna – so se skupne zaloge nafte vključno z SPR spektakularno zmanjšale od začetka ukrajinskega konflikta.

“Glede na zgodovinske nivoje v ZDA rafineriranih proizvodov za izvoz, Vas ponovno pozivam k osredotočanju v bližnji prihodnosti na izgradnjo zalog v ZDA namesto, da s prodajo zmanjšujete trenutne zaloge in dodatno večate izvoz,” je zapisala. “Upamo, da bodo podjetja proaktivno naslovila to potrebo. Vkolikor temu ne bo primer bo Vlada prisiljena v razmislek o dodatnih Zveznih zahtevah ali drugih kriznih ukrepih.” V New Jerseyu to poimenujejo z “ponudba, ki jo ni mogoče zavrniti”.

To je, kot opaža tudi WSJ, politična eskalacija s strani nelegitimnega predsednika ZDA Bidena in njegovih junijskih ukazov rafinerijam, da nemudoma znižajo ceno bencina. Ko so povprečne cene bencina po ZDA dosegle nivo 3.88$ iz približno 5$ sredi junija si je klovn/degenerat iz Bele Hiše privoščil medijsko parado zmage. Tepec se pač ne zaveda, da je ta upad cene večinoma delo trga, ki pričakuje takojšnjo recesijo. To pa seveda ni razlog vreden parade zmage in v vsakem primeru, Biden se lahko samo zahvali američanom, da se vozijo manj. Kljub vsemu pa se zaloge pogonskih goriv zmanjšujejo, približujemo pa se tudi sezoni orkanov, ko ni neobičajno, da so rafinerije v mehiškem zalivu poškodovane ali pa ugasnjene. Vlada v Beli Hiši se boji izpada rafinerij, ki bi povzročili skoke cen goriv v obdobju pred novembrskimi volitvami. Zato je sekretarka Granholmova poslala to pisno grožnjo.

A WSJ nadaljuje z pojasnjevanjem, da težava ni ameriški izvoz ampak političen in regulatoren napad na ameriško proizvodnjo in rafinerije. Eden od krivcev je zaprtje Philadelphia Energy Solutions rafinerije, ki je iz trga vzela cca. 335000 sodčkov dnevne kapacitete rafineriranja iz Severovzhoda. Hkrati je s to potezo ta regija postala tudi bolj odvisna od rafinerij v mehiškem zalivu in od rafinerij v tujini. Dodatno bi bile zaloge na Severovzhodu veliko večje vkolkor nebi New York State blokirala plinovoda, ironično pa je ta blokada plinovoda to regijo naredila bolj odvisno od nafte. Ena tretjina prebivalcev New England uporablja nafto za ogrevanje domov, New York pa v mesecu avgustu 2022 proizvaja več elektrike iz nafte kot iz solarnih ali pa vetrnih virov.

Najbolj ironično pri tem tajnem pismu sekretarke Granholmove in grožnjah glede izvoza pa je to, da gre pri tem za močan udarec na nos evropskim zaveznikom ZDA, ki poizkušajo diverzificirati svoje energetske vire stran od Rusije. Zaloge goriv so zaradi sankcij proti Rusiji nizke, saj je recimo Rusija dobavila 40% vse nafte, ki jo potrošimo v Evropi. Evropa mora tako iskati nafto povsod, saj se precej proizvajalcev in generatorjev elektrike obrača nazaj k nafti kot substitutu za zemeljski plin. Ameriške rafinerije so izvažale več goriva v Evropo a bidenova sekretarka Granholmova jim je sedaj ukazala, da s tem prenehajo.

Omejevanje izvoza fosilnih goriv je še ena kontraproduktivna bidenova politika glede fosilnih goriv, ki bo samo dvignila globalne cene fosilnih goriv kot tudi podražila ves uvoz. WSJ je zaključil z oceno s katero se lahko strinjamo in sicer: “Granholmino nadlegovanje energetskih podjetij kaže na to, da o energetskih trgih razume zelo malo.

Nekaj se pripravlja v geopolitiki in boljše bo za vas, da k situaciji pristopite resno –>

<– Podnebje in denarna sled

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.