Escobar: Kako bo Mariupol postal ključno središče eurazijske integracije

Mariupol je bil napaden s strani ukrajinskega skrajno desnega Azov bataljona že veliko pred začetkom vojaških operacij Moskve. V ruskih rokah bo to strateško jeklarsko/železarsko pristanišče spremenjeno v središče eurazijske povezljivosti…

Mariupol, strateško pristanišče Sea of Azov, ostaja v očesu viharja v Ukrajini. NATO zgodbica, ki se prodaja naprimer preko osrednjih medijev v Sloveniji je, da je bil Azovstal (ena največjih “evropskih” železarn/jeklarn) skoraj porušen s strani ruske vojske in njenih prijateljskih sil v Donetsku, ki “okupirajo” Mariupol. Resnica te situacije je, da je neonacističen bataljon Azov zajel večje število mariupolskih civilistov in jih uporabljal kot človeške ščite že vse od začetka ruskih vojaških operacij v Ukrajini, v Azovstal pa se je bataljon Azov zatekel zato, ker iz tam bijejo boj do zadnjega človeka. Po dostavljenem ultimatu prejšnji teden, ki ga niso sprejeli, sedaj ruske in donetske sile ob pomoči čečenskega Spetsnaza eksterminirajo vse člane Azo bataljona v železarni Azovstal.

Citiramo 24ur.com z dne 20.3.2022: “Rusija še naprej napada ukrajinska mesta, pri čemer so, kot ocenjujejo opazovalci, vse pogostejša tarča civilisti… “

Azovstal je del Metinvest group, ki jo obvladuje najbogatejši ukrajinski oligarh Rinat Akhmetov. Gre dejansko za eno največjih metalurgičnih tovarn, ki sama sebe opisuje kot “visoko performančno integrirano metalurgično podjetje, ki proizvaja koks, sinter, jeklo in visokokvalitetne valjane produkte, palice in oblike.” Med obilo pričevanj, ki podrobno opisujejo grozodejstva, ki jih je zagrešil Azov neonacističen bataljon mariupolskemu civilnemu prebivalstvu, pa najdemo veliko bolj ugodno, nevidno zgodbo za neposredno prihodnost. Rusija je peti največji svetovni proizvajalec jekla, hkrati pa ima na svojem ozemlju ogromne depozite železa in premoga. Mariupol, ki je neke vrste jeklarska Meka, je nekoč dobival svoj premog iz Donbassa. Pod de-facto neonacistično vladavino, vse od maidanskih dogodkov leta 2014, pa je bil spremenjen v uvoznika premoga. Železo naprimer se je začelo dobavljati iz 200km oddaljenega Krivbasa v Ukrajini.

Ko se bo Donetsk utrdil kot neodvisna republika ali pa se bo preko referenduma odločil, da postane del ruske federacije, se bo situacija spremenila. Azovstal se ukvarja z zelo širokim spektrom proizvodnje zelo uporabnih stvari: strukturno jeklo, železniške tračnice, specialna jekla za verige, rudarska oprema, valjano jeklo za uporabo v tovarniških napravah, tovornjaki in železniški vagoni. Deli stavbe tovarne so precej moderni medtem, ko so nekateri deli stari desetletja in seveda nujno potrebni nadgradnje, to pa ruska industrija zagotovo lahko zagotovi. Strateško gledano je to ogromno poslopje, tik ob Sea of Azov, ki je sedaj iz praktičnih razlogov inkorporirano v Ljudsko republiko Donetsk in seveda je v bližini Črno Morje. To zagotavlja kratko pot do vzhodnega Mediterana in precej potencialnih strank v zahodni Aziji. Vkolikor pa prečkamo še Suez in pridemo do Indijskega oceana, potem imamo dostop do strank po celotnem prostoru južne in jugovzhodne Azije.

Tako bo Ljudska republika Donetsk morda del prihodnje Novorossiya ali pa celo Rusije, zagotovo pa bo nadzorovala veliko kapacitet za proizvodnjo jekla za južno Evropo, zahodno Azijo in širše. Ena od neizbežnih posledic bo ta, da bo lahko dobavljala opremo za gradbeni boom na področju tovornih železnic v Rusiji, Kitajski in centralno azijske države. Železniška povezljivost je priviligiran način povezljivosti pekingove ambiciozne Belt and Road Initiative (BRI). Ključno podporo pa bo zagotavljal izgradnji vse bolj turbo-polnjenega INSTC koridorja (International North South Transportation Corridor). Tako lahko pričakujemo, da bo Mariupol postal v srednjeročnem okviru eno od ključnih središč booma severno-južnih poti. INSTC preko Rusije, ki povezuje države katerih imena se končujejo na -stan, hkrati pa bodo zaradi tega možne večje nadgradnje BRI na relaciji vzhod-zahod in po sub-BRI koridorjih.

Sklenjena Eurazija

Glavni igralci v INSTC so Rusija, Iran in Indija. Te države so sedaj v eri post-NATO sankcij v pospešeni medsebojni povezljivosti in to v kompletu z trgovinskimi mehanizmi, ki v medsebojnem trgovanju zaobidejo sistem ameriškega dolarja in zahodnobančnega SWIFT omrežja. Azerbajdžan je še eden od pomembnih INSTC igralcev, a je malce bolj volatilen saj priviligira turške načrte povezljivosti v Kavkazu. INSTC omrežje bo progresivno povezovalo tudi Pakistan, to pomeni kitajsko-pakistanski ekonomski koridor (CPEC), ki je ključno BRI središče katero počasi a zagotovo prodira tudi v Afganistan. Obisk Wang Yia, zunanjega ministra Kitajske v Kabulu prejšnji teden, je imel namen pospeševanja inkorporacije Afganistana v Novo Svileno Cesto.

Preberite tudi: Rusija je pripravljena na odklop SWIFT plačilnega sistema: Rusko zunanje ministrstvo

Vse to se dogaja medtem, ko Moskva, ki si je zelo blizu z New Dehlijem, simultano širi trgovinske odnose z Islamabadom. Ključno pa je, da so vse tri države članice Shanghai Cooperation Organization (SCO). Tako torej veliki severno-južni načrt obeta gladko povezljivost ruske celine in Kavkaza (Azerbajdžan) do zahodne Azije (Iran) ter vse do južne Azije (Indija in Pakistan). Nobena od omenjenih ključnih držav ni demonizirala ali pa sankcionirala Rusije, kljub ameriškim pritiskom (tako lahko logično predpostavljamo, da je slovenski politični vrh in vlada rusom pljunil v obraz na ukaz ameriškega zunanjega ministrstva v Ljubljani ali pa na ukaz NATO poveljstva v Avianu). Strateško to predstavlja ruski multipolarni koncept širšega eurazijskega partnerstva v izvedbi in v pogojih trgovine in povezljivosti, ki ga lahko postavimo ob bok kitajski BRI, saj je Indija zelo zainteresirana za vzpostavitev rupija-rubelj mehanizma za kupovanje energije. V tem pogledu je Indija absolutno ključen ruski partner, ki izenači kitajski 400 milijard USD strateški energetski dogovor z Iranom. V praksi bo širše eurazijsko partnerstvo omogočilo bolj gladko povezljivost med Rusijo, Iranom, Pakistanom in Indijo.

Citiramo Nova24tv z dne 18.3.2022: Ruske zlate rezerve so večinoma neuporabne. (Kakšni šaljivci v Sloveniji informirajo ljudi)

Medtem pa je v virtualnem NATO vesolju, NATO prirojeno nesposoben sploh prepoznati kompleksnost poravnave teh držav, kaj šele, da bi bili sposobni analizirati posledice. Priča smo sklenitvi BRI, INTSC in širšega eurazijskega partnerstva na tleh – v realnosti. To so vse dejstva, ki se jih na obvoznici Washington smatra za nezaželjena. Vse to se seveda načrtuje sredi geoekonomskega momenta, ki bo spremenil celotno igro, saj danes četrtka 31.3.2022 naprej, Rusija za svoj plin sprejema od “sovražnih narodov” samo še rublje. Paralelno ob širšem eurazijskem partnerstvu in BRI, vse od začetka v letu 2013, se šiva kompleksno integrirano eurazijsko omrežje partnerstev: finančno/ekonomska, povezljivostna, fizična gradnja infrastrukture, gospodarski/trgovinski koridorji. Vloga BRI pri sooblikovanju inštitucij globalnega governanca, vključno z normativnimi temelji, je bila prav tako ključna – nekaj kar gre NATO zavezništvu precej na živce.

Čas za “odzahodnjavanje”

Šele sedaj bo globalni jug še posebej videl polni spekter kitajsko-ruske igre v eurazijski sferi. Moskva in Peking sta globoko zavezana uničenju zahodnega globalističnega governanca. Rusija bo sedaj še bolj skrbna pri svoji gradnji inštitucij. Zgradila je eurazijsko vojaško zvezo izbranih post-sovjetskih držav preko združevanja EAEU (Eurasia Economic Union), SCO in CSTO (Collective Security Treaty Organisation) kar v geopolitičnem kontekstu pomeni ireverzibilno institucionalno in normativno brezno med Rusijo in Zahodom. Sočasno bo širše eurazijsko partnerstvo utrdilo Rusijo kot ultimativen eurazijski most, kar bo ustvarilo skupen eurazijski prostor, ki lahko celo v popolnosti ignorira vazalno in z vazelinom napolnjeno evropsko rit in EU. Medtem pa v resničnem življenju pričakujemo, da se bo v Črno morje (ahoj Mariupol) priklapljalo tako BRI kot INSTC. V okviru BRI se sliši tudi govorice o re-evaluaciji cilja povezljivosti zahodne Kitajske z vse manjšo industrijsko bazo zahodne Evrope. Nobenega smisla ne bo imelo prioritetno povezovanje severnih BRI koridorjev (Kitajska-Mongolija-Rusija preko trans-Sibirije z eurazijskim kopenskim mostom preko Kazahstana v zahodno Evropo), če smo v Evropi na poti v srednjeveško demenco.

Prioritetni fokus BRI bo na pridobivanju dostopa do nezamenljivih surovin – in to pomeni Rusijo – kot tudi zagotavljanje ključnih dobav za kitajsko proizvodnjo. Narodi, ki so bogati s surovinami, kot naprimer Kazahstan in precej igralcev v Afriki, bodo postali glavni trgi Kitajske v prihodnosti. V pred-Covid analizi centralne Azije smo stalno poslušali, da Kitajska gradi tovarne in visokohitrostne železnice medtem, ko Evropa v najboljšem primeru piše strateške dokumente, razmišlja o kemično-biološki eksterminaciji evropskih narodov ter se ukvarja z LGBTQWTF?++ zadevami. Stvari vedno lahko postanejo še slabše. EU predstavlja okupirano ameriško področje, ki sedaj izredno hitro tone – od nekoč centralne globalne sile do danes, v še ne čisto “post-Covid” obdobju (še malce bi radi zaslužili in še malce bi radi pobili ljudi z injekcijami), ko Evropa v najboljšem primeru predstavlja zgolj še nepomembnega perifernega igralca, predstavlja zgolj tržišče s težavami v daljni periferiji kitajske “skupnosti deljene usode”.

Na posnetku so posebne enote čečenskega spetsnaza, ki slavijo zmago v Azovstal jeklarni v Mariupolu.

#ImateZlatoaliRublje? Ali je Rusija pravkar zlomila hrbet zahoda? –>

<– Lawrence Lepard: “FIAT valute bodo spektakularno propadle”

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.