EU potrebuje politiko treh otrok – in Kitajska bi jo morala plačati

Politika EU o nadomestni migraciji je ekonomski neuspeh in grozi, da bo spodkopala novo strategijo Kitajske za Evropo – svileno cesto, z izginjanjem prepotrebnega potrošniškega potenciala kontinenta. To bi moralo služiti kot spodbuda za Beijing, da razmisli o investicijah v socialne programe v Evropi, kot način spodbujanja nadomestne rodnosti državljanov EU.

20170924_eu_0

Korenine nadomestne migracije

Liberalno-progresivna vladajoča elia EU je pomagala in podpirala migrantsko krizo kot način spodbujanja nadomestne migracije, da bi kompenzirala za padajoče število prebivalstva. Naivno so verjeli v dogmo de-facto kulturnega marksizma, ideologijo, da se bodo civilizacijsko neenaki migranti neopazno prilagodili svojim novim gostiteljskim družbam in hitro postali produktivni državljani. Pričakovali so, da bodo relativno osiromašeni in v mnogih primerih večinoma neizobraženi “novi evropejci” iz Afrike, srednjega vzhoda in južne Azije, ki so nekontrolirano poplavili Evropo, brez problema splezali po lestvi socialno-ekonomskega uspeha v enem dnevu in nadomestili svoje umirajoče evropske kolege v vseh profesionalnih sferah.

Prav tako je potrebno omeniti, da se ti novi evropejci niso pojavili od nikjer, ampak so proizvod unipolarnih vojn, katere so jih ustvarile, ter proizvod nevladnih človekoljubnih omrežij za tihotapljenje ljudi, katere so uvozile ta “Orožja množične migracije” v Evropo, torej obe aktivnosti v katirih so EU elite sokrive. Kot je lahko vsak objektiven opazovalec, ki ni pod vplivom kulturnega marksizma, pričakoval, je ta neodgovorna večplastna politika popolnoma spodletela v svojih domnevno ekonomskih namenih, čeprav je cinično uspela zasaditi semena masivnega socialno-kulturnega reinženiringa v demografijah nekaterih vodilnih evropskih držav.

Kitajski strateški delež v EU

Medtem ko človek najprej pomisli, da so posledice te epske katastrofe omejene zgolj na meje eu-bloka, se malo ljudi zaveda, da bo to tudi vplivalo na veliko strategijo Kitajske na način, da bo odvzelo Beijingu robustno potrošniško-naravnano tržišče, katerega potrebuje na področju EU zato, da se bodo megalomanske infrastrukturne investicije Beijinga izplačale. Kitajsko globalno vizijo “En pas ena cesta”, torej nova povezljivost “svilene ceste”, poganja Beijingova želja po razvoju in zagotovitvi novih potrošniških trgov, na katere bi lahko plasirala svojo prekomerno proizvodnjo. V kolikor ji to ne uspe, bo to sčasoma pripeljalo do socialno-ekonomskih posledic v Ljudski Republiki, saj bodo državno sponzorirana podjetja prisiljena odpustiti številčne delavce, v kolikor se bo dramatično znižala proizvodnja ali pa ne bodo več uspešno poslovali.

evrazijski-kopenski-most

Evrazijski kopenski most, projekt povezljivosti svilene ceste skozi Kazakhstan in Rusijo, kot tudi Balkanska svilena cesta skozi Grčijo pa vse do centralne Evrope, sta mišljeni, da povežeta kitajske vzhodno-azijske proizvajalce z zahodno evropskimi potrošniki. V kolikor pa Evropa ne bo več potrošniška velesila, katera je nekoč bila, po desetletju nadomestne migracije, potem bo celotna strategija nična s potencialno katastrofalnimi posledicami za Beijing. Čeprav je “politično nekorektno” priznati, novi “evropejci” iz globalnega juga trošijo več državnih subvencij, kot pa resničnih proizvodov, in ko – oziroma v veliko primerih če sploh vstopijo na trg delovne sile, je to ponavadi na dnu in v slabo plačanih sektorjih, kateri niso na noben način zmožni nadomestiti starajočih potrošnikov, ki počasi izumirajo.

Dodatno pa se mnogo teh “novih evropejcev” samo-izolira, saj zavračajo asimilacijo in integracijo v državah gostiteljicah, kar samo po sebi povzroči domače napetosti neupoštevajoč sploh tsunami kriminala, k kateremu so nekateri med njimi prispevali. Ko na novo uvožena nadomestna populacija pride do nekaj ekstra denarja, da bi ga zapravili v ekonomiji, so bolj nagnjeni k temu, da podpirajo lokalne trgovine v soseski, katere vodijo njihovi etnični ali verski rojaki (ponavadi tudi sami migranti) znotraj svojih zasidranih skupnosti. Skupaj te socialno-ekonomske navade spodkopavajo celotni vključevalni duh svilene ceste in so ekstremno problmatične za Kitajsko zaradi njene prihodnje odvisnosti potrošniških trendov v EU, ki morajo ostati tradicionalno močni, kot so bili nekoč.

1049512016

Prežeče težave

V kolikor se nadomestno migracijo v EU ne bo spremenilo, bo to neizbežno vodilo v zmanjšano ekonomsko herojstvo bloka, kar bo ogrozilo veliko strategijo Kitajske glede uporabe novih svilenih cest – še posebej EU-Kitajskih vektorjev Evrazijskega kopenskega mosta in Balkanske svilene ceste – kot načina za prerazporeditev globalnih trgovalnih vzorcev ter na ta način izgradnje vzdržnega okvira za prihajajoči multipolarni svetovni red. Kar lahko dojamemo kot blagoslov in prekletstvo hkrati, lahko vzpon populističnega sentimenta v EU spremeni trenutno globalistično smer bloka proti bolj nacionalistični smeri v povezanih socialno-kulturnih in ekonomskih manifestacijah. Na eni strani lahko množice uspejo s pritiskom na elito, da zmanjša ali pa popolnoma suspendira svojo politiko nadomestne migracije, na drugi strani pa lahko lobirajo za semi-protekcionistične trgovinske ukrepe, kot je naprimer “okvir investicijskega sita”, katerega je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Junker nedavno predlagal.

Iniciativa daje vladam EU moč selektivnega preprečevanja prodaje strateško-ekonomskih sredstev tujim državno-nadzorovanim ali državno-financiranim podjetjem in je splošno mišljenje, da je uperjena proti Kitajski. Čeprav so temelji v upravičenih varnostnih pomislekih in so do neke mere že implementirani v nekaterih EU in ne-EU državah, je časovnica in oblika Junckerjevega predloga bolj naklonjena ideji in interesom, da zagotovi evropska tržišča vodilnim nemškim, francoskim in italjanskim podjetjem, vsebinsko pa je zasnovan tako, da bi zakonsko lahko preprečil dostop do teh tržišč enakovrednim kitajskim tekmecem. Čeprav ta predlog vodi eden najbolj preganjanih birokratov in tradicionalni sovražnik populizma, utegne ta predlog dobiti presenetljive nivoje podpore na osnovnem nivoju zaradi umetne kanalizacije populistične energije, posebej zato, ker se nanaša na percepcijo prevzemanja kontinenta s strani ne-evropejcev.

Kitajska je zato soočena z sporno dilemo, saj bo nedvoumno izgubila na dolgi rok, če bo kulturno-marxistični politiki nadomestne migracije dovoljeno, da dozori in bo sistematično degradirala sposobnosti evropskega potrošniškega tržišča, na drugi strani pa pridobi z skupno globalistično politiko, katera dovoljuje neregulirane investicije kitajskih državnih podjetij v strateške industrije EU. Z nasprotne perspektive in upoštevanjem populizma, bi kitajska strategija svilene ceste bila zagotovljena če bi se nadomestno migracijo odpravilo in nadomestilo z populističnimi iniciativami spodbujanja večje rodnosti prebivalstva naroda, pri čemer pa mora Beijing upoštevati možnost “ekonomskega nacionalizma” – manifestacije populizma, ki lahko pripelje do močnih omejitev načrtov investicij v evropske strateške industrije in dostopa do nacionalnih trgov EU.

chinatrain

Populistična rešitev za svileno cesto

Najboljši pristop, katerega Kitajska lahko zasleduje je, da spodbuja višje stopnje rodnosti na svojih najbolj pomembnih tržiščih hkrati pa poišče kreativne načine, da se podjetja povezana z državo, integrirajo v svoje države gostiteljice z repliciranjem novega ekonomskega modela zahoda v tretjem svetu prilagojenega evropskim pogojem “prvega sveta”. Kar se misli s tem je, da naj Kitajska posladka svoje posle z obljubami o investicijah ali posojilih za mehke infrastrukturne projekte, kot so šole, prostori za zdravstveno oskrbo in poklicno-izobraževalne programe z namenom izboljšanja kvalitete življenja državljanov v svojih partnerskih državah. Zahodne družbe redko implementirajo to strategijo na način, kot bi jo bilo potrebno, ker so bolj obremenjene s tem, da jo uporabijo kot PR podvig za višanje svoje privlačnosti na drugih tržiščih in vlada gostiteljica jih ponavadi ne pokliče na odgovornost, ker je vladajoča elita/vladajoča stranka pogosto podkupljena, skozi ta največkrat zanikani kanal denarnih transferov, da o tem molči.

Kitajski pa ni potrebno pasti v to kratkoročno past, in bi lahko ukazala podjetjem povezanim z državo, da se držijo tega vzorca, kot je izvirno mišljeno, da izboljša življenjske pogoje države prejemnice ter s tem osvoji “srca in glave”. V kontekstu sodobnega populizma, in upoštevanjem Beijingovih dolgoročnih interesov nove svilene ceste ščitenja prihodnjih potrošniških trgov EU, bi lahko Kitajska subvencionirala (javno ali pa diskretno) finančne spodbude, katere populistične vlade delijo svojim državljanom za spodbujanje višje rodnosti. Navsezadnje se Kitajka zaveda, da nadomestna rojstva proizvajajo boljše potrošnike kot nadomestna migracija in Beijingova strategija svilene ceste bazira na tem, da EU ohrani svoj impresiven potencial potrošniškega tržišča. Prav tako so populisti proti nadomestni migraciji in se strinjajo z izboljšanjem rodnosti svojih državljanov, tako da to teoretično predstavlja win-win rešitev za obe strani.

kitajska-eu-trgovanje

Zaključne misli

Da ponovimo glavne točke izražene v tem predlogu. Kitajska mora najti način soočenja z dvojnim izzivom – torej padcem potenciala potrošniškega tržišča EU zaradi “uspešne” implementacije politike nadomestne migracije obenem pa mora izdelati kreativno strategijo za preprečevanje preprečevanja dostopa do strateških industrij EU bloka zaradi površno populističnih iniciativ kot je Junckerjev “okvir investicijskega sita”. To zahteva, da Kitajska izdela celovito politiko, katera bo naslovila dferenciatorje z privlačno dodano vrednostjo napram vzpenjajočemu populističnemu zeitgeistu v Evropi, kateri je centralno-evropske države, kot sta Poljska in Madžarska, že pripeljal do tega, da promovirajo višjo rodnost skozi državne subvencije in lahko najverjetneje postane standard kontinenta v naslednjem desetletju, če bo spodletela politika nadomestne migracije ukinjena. To se lahko zgodi samo če bodo EU države občutile povišanje v rojstvih v prihajajočih desetletjih, vendar si jih mnogo teh socialnih stroškov ne bo moglo privoščiti in bodo zato prisiljene iskati finančno podporo v tujini, v kolikor bodo želele vzdržno implementirati ta predlog.

Zato je idealna win-win rešitev, katero bi Kitajska in populisti (bodisi v vsaki posamezni državi ali pa bloku kot celoti) lahko zasnovali skupaj ta, da če se Beijing strinja, da financira ambiciozno politiko višanja rodnosti in pripadajoče socialne zahteve (šole, prostore za zdravstveno oskrbo, centre za poklicno usposabljanje itd.) v zameno za stalen in prednosten dostop do evropskih strateških industrij in tržišč. Glede na to, kako zaostaja stopnja nadomeščanja prebivalstva v EU, bi lahko Kitajska in njene partnerice postavile visoke cilje z uvedbo politike treh otrok, katero bi Ljudska Republika pomagala plačati z kanaliziranjem svojega “komunističnega duha”, z redistribucijo dela bogastva podjetij v lasti države, državljanom države gostiteljice, kot načinom zagotavljanja dolgoročnih interesov Beijinga na področju svilene ceste. Dokler bo Kitajski uspelo ohranjati moč evropskega potrošniškega tržišča in ga celo povečevati, Beijingu ne bo potrebno skrbeti glede dolgoročne strategije Zahodne Eurazije, če pa bodo kulturni marxisti zmagali oziroma bo njihova nadomesta migracija uničila vse to, pa bo Kitajska soočena z veliko grožnjo, katera bo ogrozila njene prihodnje načrte o globalnem vodstvu.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

w

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.