Na obisku pri bankrotirancih – grkih; -Koruptivni lenuhi ali žrtve? Kako grki vidijo svojo dramo?- Prevod članka iz revije NEWS(največje avstrijske revije za novice) št.25, 22.6.2011, str.30-35

Ker ugotavljam, da mediji v Sloveniji, nehote ali pa nevede, opisujejo dejstva okoli grške krize nekoliko popačeno, sem prevedel članek iz najbolj ugledne avstrijske revije za novice – NEWS http://www.news.at . Članek sem prevedel z namenom, da si bo lahko vsak pri sebi analiziral, kaj nam mediji sporočajo v Sloveniji o dogajanju v svetu, ter na kakšen način obveščajo svoje državljane v avstriji, zgolj en pljunek daleč stran, merjeno v metrih.

Solzivec učinkuje. Iz nas naredi prave gimnastičarje, ulice Aten pa spremeni v pravo bojišče. Zaklon smo si poiskali na verandi oziroma v veži neke hiše v Atenah, samo da mine občutek gorenja v pljučih ter da se nam povrne vid. »Oči si morate sprati z vodo in se postaviti v bližino gorečega ognja, to pomaga proti solzivcu.« Zagledamo obrise nekega para. On v roza hawaii srajčki, ona v »jorgovanskem« pletenem puliju. Andreas in Dina, odvetnik in medicinska sestra, ki nam dajeta nasvet, kot bi bila poklicna demonstranta. »Ne, ne«, zagotavljata, »s temi huligani, ki se spopadajo s policijo nimava nobenega opravka. Zato je situacija veliko preresna.« Resno, ta izjava o resnosti situacije je zelo podcenjujoča v luči izrednega stanja v Atenah. Na desettisoče ljudi, kot Andreas in Dina, dnevno prihaja na Syntagma trg, kjer kljubujejo solzivcu. Stari in mladi, izobraženi in brezposelni, študentje in njihovi profesorji – cel narod, združeni poizkušajo preprečiti to, kar bi jim v preostanku Evrope že tako ali tako najrajši odrekli. Protestirajo proti še več milijardam, proti še višjim kreditom, proti nadaljnemu reševalnemu paketu, ki naj bi preprečil to, kar izgleda kot Damoklesov meč, ki lebdi nad Grčijo, namreč državni bankrot, v roku 14 dni od datuma 22.6.2011 dalje.

Oni padejo, Vi padete. Eno leto je minilo od enkratne pomoči v višini 110 milijard eur. Eno leto prikrajšanja na Peloponezu, eno leto grenkih varčevalnih programov eno leto naraščujočih davkov. Eno leto v katerem trpijo grki, in v katerem so grški politiki prelomili obljubo ostali evropi. Ker namreč sedaj, v juniju 2011, je jasno, da so grške blagajne ponovno prazne, dolgov Grčije tudi sedaj ni mogoče financirati preko trgov in zato bodo članice eu-cone mogle ponovno seči v svoje žepe, da bodo rešile Grčijo pred državnim bankrotom.

»Nas?«, Andreas, odvetnik je ogorčen, ko to sliši. »Pa vi avstrijci resno mislite, da z Vašim denarjem pomagate predragemu, ubogemu in revnemu grku, ki ga poznate še iz Vaših zadnjih počitnic tukaj?« Skoraj očitajoče pojasnjuje »denar iz Vaših denarnic gre naravnost k mednarodnim bančnim ustanovam, ki so prej ustvarjale lepe dobičke z našimi državnimi obveznicami«. In grkom pod pritiskom, sirtaki spokojnost je že davno izginila, grozi ponovna katastrofa v luči odprodaje namizne srebrnine. »Mi nočemo Vašega denarja, zato smo tukaj.« Odvetnik in medicinska sestra, ki sta nekoč dobro zaslužila, sta združena v boju proti nečemu večjemu, proti nečemu, kar je do sedaj poizkušalo zrušiti zgolj nekaj utopistov: proti kapitalizmu, gospodarski sistem večine evropskih držav (komentar pisca bloga: oblik kapitalizma je več, npr. v sloveniji obstaja dogovorni ali pajdaški kapitalizem, ki se izraža v ugrabitvi države in njenih inštitucij s strani interesnih omrežij za izrabo v namene osebne bogatitve teh omrežij…morda bi bilo smiselno obrazložiti, da to ni pravi kapitalizem ampak le neka, za neuko množico, izkrivljena oblika kapitalizma. Pravi kapitalizem v gospodarstvu dandanes v letu 2011 najdete v državah, kot so Norveška, Švica, Avstralija ter Kanada). V Atenah onadva nista izjemi, ampak zelo kmalu večina. Navadni državljani(torej ne zgolj iskalci konflikta), kot naprimer natakar Jannis, poročajo, da imajo v garaži še vedno avto, s katerim pa se že mesece niso peljali niti kilometra, »80eur za poln tank – nemogoče, kupcev za avto pa tudi ne najdem, ker nihče več nima denarja.« Tako pač nanese, da sprošča jezo, večer za večerom, pred državnim parlamentom s tem, da kriči politikom grčije »lažnjivci« in »tatovi«. Kasneje pa se na Syntagma trgu seznani z napredki boja proti političnemu establishmentu. Tam, pri šotorih, ki so bili postavljeni pred tremi tedni med pinijami in palmami. Pri ljudeh, ki imajo dovolj vseh pametnjakovičev in pametovanja, ki so pogreznili grško državo tako globoko. Pri ljudeh, ki sanjajo o drugačni družbi, o novi demokraciji, v kateri se brezposelnost ne bliža uradni 20% stopnji, v kateri brezno med revnimi in bogatimi ne raste v neskončnost in v kateri mladi, kljub končani univerzitetni izobrazbi, nebi bili napoteni zgolj na neplačane prakse.

Pri ogorčenih. Imenujejo se »Ogorčeni«, nimajo vodstva, nimajo simbolov, imajo pa veliko simpatij in sočutja do podobnih gibanj v Španiji in Franciji. Temeljno-demokratično hočejo oblikovati jutrišnji svet in glasovati o vsakem predlogu pozno v noč. »Seveda, to zveni utopično«, prizna študent Panos, medtem, ko zbira prazne naboje s solzivcem, katere je policija izstrelila nad ljudi, »ampak mi nočemo biti več tiho, nočemo več sodelovati pri sistemu, ki producira samo krize in, ki je v dejstvih že mrtev.« Sistem, ki naj bi bil v zadnjih stadijih umiranja pa nekaj sto metrov stran kaže nekoliko drugačno, bolj živahno sliko. Zgoraj, nad uličnim peklom pri trgu Omonia, se dan za dnem odvijajo prave drame v pusti uradniški zgradbi. Dimitrios, robusten obraz in zlata verižica, jih opisuje takole: »K meni prihaja veliko ljudi, ki so izgubili službe, ki ne morejo več plačevati svojih računov, katerih življenje je preprosto na tehtnici in nujno potrebujejo denar.« Dimitrios pomaga, sicer ne brez koristi zase, ampak vseeno. Dimitrios posoja denar v zameno za stvari. To počne že kot druga generacija svoje družine. »Ure, uhani, zapestnice, morajo biti iz zlata, da jih vzamem«. Ampak tudi on se pritožuje. Predvsem zaradi zelo malo posla, in to kljub temu, da 30% prebivalcev Aten zaostaja s plačilom elektrike. Njegov posel naj bi prosperiral prav v krizi? Zmotno, že eno leto se odpirajo take posojevalnice tako hitro, kot rastejo gobe po dežju. Samo tukaj na trgu so štiri take »poslovalnice«. Popolnoma neresni vsi skupaj, pogosto zgolj z listkom, na katerem je napisano ime in telefonska številka. Ampak ljudje so obupani in hodijo k njim.

Garanje za kredite. Nekaj kar je bilo zaenkrat prihranjeno v življenju Stelle, čeprav je njeno življenje pahnjeno v neslutene globine: njen lasten posel – zaprt, njen sin – brezposeln, njena hčerka – kmalu v tujini, njen mož – zbolel zaradi naraščujočih kreditnih obresti. »4.500eur smo imeli prihodkov še pred enim letom«, se spominja, »sedaj pa garam od jutra do večera samo za odplačilo kredita.« Stellina usoda je usoda njene države. Poleg tega je brezplačno prisoten še prezir vernikov: »leni naj bi bili, pravi ta Merklova, sem slišala. Kakšna nesramnost s strani Nemčije.« Stari klišeji so tisti, sedaj ko se vse ruši, ki prikazujejo podobo grkov in grčije v svetu. Len grk, ki je živel preko svojih zmožnosti, grk, ki je, dokler je delal dobival 16 mesečnih plač letno in se upokojeval pri 55ih letih. Da, ta grk obstaja, pri uradih in zavodih, v katerih je zaposlenih 900.000 od 11 milijonov grkov. Ampak v Grčiji so tudi Stelle, Efisi, Janisi in Andreasi – delavni grki, ki delajo tudi krepko po sončnem zahodu, in ki jih nato v prenapolnjenih podzemnih železnicah, ko gondolirajo domov, zajame poseben občutek: »Država se sanira samo na nas, tiste res bogate v naši deželi, pa bo spet pustila nedotaknjene.« Torej vzrok le ni kapitalizem? Globalna zarota? Medtem, ko naj bi tujina že ugotovila grške pomanjkljivosti, pade tukaj zelo pozno prvi stavek, s katerim se del krivde za »mizerijo« definira tudi v Grčiji. Odgovore morda lahko poiščemo v atenskem najbolj mondenem in prestižnem pristanišču za jahte – Flisvos-u. Približno 300 jaht je tukaj v privezih. Večnadstropne, 50, 60, nekatere tudi 70m velike in vredne več milijonov eurov. Jahte, ki nosijo imena »Smile«, ali pa naprimer »La bonne vie«(sladko življenje), vse z lepo spoliranimi palubami iz najprestižnejših lesnih materialov, s posadkami, največkrat filipinci, v stalni pripravljenosti, če se njihovim gospodarjem slučajno zahoče hitrega izleta do bližnjih otokov. Samo nekaj je pri sprehodu skozi priveze teh jaht dokaj nenavadno: na skoraj nobeni jahti ne plapola modro-bela zastava. Namesto te plapolajo karibske-Antigua, barbadoška, kajmanski otoki – davčne oaze, kot nalašč ustvarjene, da poleg sedeža svoje firme, cenovno/stroškovno ugodno registrirate še svojo luksuzno jahto. Bogati grk, Onasis sedanjosti, njegova jahta je morda še zasidrana tukaj, njegov denar pa je že davno parkiran na drugi strani oceana.

Bogata dežela, revna država. »Vsi bogati, ki jih poznam, so svoj denar že zdavnaj preselili ven iz države v davčne oaze,« pojasnjuje nekdo, ki ima gotovo dober vpogled v situacijo – Theodore Orphanos, manager, kapitan, kosmopolitanec. Povabi nas na krov, nas posede na sedeže iz prestižnega belega usnja, nam postreže s pijačo ter nam pove svoje videnje propada: »Mi grki smo ljudje, ki vedno hodimo po meji. Naša država je v zadnjih 200 letih 5x bankrotirala, in šesti bankrot je pred vrati.« Theodore si ne misli kaj veliko o praznih obljubah grškega premierja Papandreou-ja, ki jih trosi v Bruslju. Prav tako mu je tuja kritika kapitalizma, kot jo širijo demonstranti. »Državni aparat je len, koruptiven, neuporaben, neproduktiven, in potem se čudijo, da tisti, ki imajo denar ne plačujejo davkov?« Spomni na anekdote, ki jih v v grčiji vsakdo pozna, od učiteljev, ki utrujeni in zaspani sedijo v predavalnicah, ker so prejšnji večer pozno v noč izvajali inštrukcije; zdravnikov, ki brez podkupnine sploh ne stopijo v operacijske sobe; kmetov, ki pridelujejo paradižnik, ampak ga nikoli ne požanjejo, samo zato, ker EU v tem trenutku to dobro subvencionira. »In sedaj naj bi pod pritiskom EU postali iz grkov nemci? To seveda ne more delovati.« Za zaključek pa nam postreže še z mračno napovedjo: »Tukaj bo še tekla kri in vašega denarja ne boste videli nikoli več.«

Advertisements

2 thoughts on “Na obisku pri bankrotirancih – grkih; -Koruptivni lenuhi ali žrtve? Kako grki vidijo svojo dramo?- Prevod članka iz revije NEWS(največje avstrijske revije za novice) št.25, 22.6.2011, str.30-35

  1. Pingback: PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje » Arhiv Bloga » Grčija ima 300 miljard premoženja in 330 miljard dolgov

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s