NATO ima načrte za vdor v Vaše možgane

Zahodne Vlade, ki so del NATO vojaškega pakta, razvijajo taktike “kognitivnega bojevanja” z uporabo domnevnih groženj v obliki Kitajske in Rusije zato, da na ta način opravičujejo bojevanje “bitke za Vaše možgane” v “človeški domeni” zato, da iz “vsakogar naredijo orožje”.

NATO razvija nove oblike bojevanja zato, da bo izvajal “bitko za možgane”, kot je to domeno poimenovala NATO zveza. Ameriško vodeni NATO vojaški kartel je testiral nove načine hibridnega vojskovanja proti enostransko poimenovanim nasprotnikom. Testirali so ekonomsko bojevanje, kibernetično bojevanje, informacijsko bojevanje in psihološko bojevanje. Sedaj pa NATO formira popolnoma novo obliko bojevanja, ki jo je poimenoval kognitivno bojevanje. Opisal jo je kot “militarizacija možganskih znanosti”. Nova metoda vsebuje vse od “vdora v posameznika (možgane)” do izrabe “ranljivosti človeških možganov” zato, da bodo implementirali bolj sofisticirane oblike “družbenega inženiringa”.

Do nedavnega je NATO vojaške operacije razdelil na pet različnih operativnih domen: zrak, kopno, morje, vesolje in kibernetično. A z razvojem strategij kognitivnega bojevanja se v vojaškem zavezništvu diskutira in implementira novo, šesto domeno: “človeška domena”. Leta 2020 je v študiji te nove oblike vojskovanja, ki jo je sponzoriral NATO, bilo jasno pojasnjeno, “Medtem, ko so dejanja v petih domenah izvedena zato, da bi imeli vpliv na človeško domeno, je cilj kognitivnega bojevanja vsakogar spremeniti v orožje.” “Možgani bodo bojišče 21. stoletja,” je bilo zapisano v poročilu. “Ljudje so izzvana domena” in “konflikti prihodnosti bodo najverjetneje najprej digitalni med ljudmi in potem fizični in to v bližinah centrov politične in gospodarske moči”.

Kljub temu, da ta s strani NATO sponzorirana študija vztraja na tem, da je večino raziskav kognitivnega bojevanja načrtovano za obrambne potrebe, v njej prav tako priznajo, da vojaško zavezništvo razvija ofenzivne taktike, saj v študiji izjavijo “Človek je najbolj pogosto glavna ranljivost in to je potrebno priznati zato, da zaščitimo človeški kapital NATO hkrati pa pustimo možnosti, da imamo lahko koristi od ranljivosti naših nasprotnikov.”

V srh vzbujajočem razkritju v študiji najdemo eksplicitno izjavo, da “cilj kognitivnega bojevanja je škodovanje narodom in ne samo vojski.” Z celotnimi civilnimi populacijami v NATOvem merku, poročilo poudarja, da morajo zahodne vojske tesneje sodelovati z akademsko sfero zato, da militarizirajo družbene znanosti in človeške znanosti ter na ta način pripomorejo k razvoju kognitivnih bojnih kapacitet NATO pakta. Študija ta fenomen opisuje kot “militarizacija možganske znanosti”. A popolnoma jasno je, da bo NATOv razvoj kognitivnega bojevanja pripeljal do militarizacije vseh aspektov človeške družbe in psihologije, od najbolj intimnih družbenih razmerij pa do samega človeškega uma.

Takšna vse-zajemajoča militarizacija družbe se odraža v paranoidnem tonu v katerem je zapisana s strano NATO sponzorirana študija, ki svari pred “vgrajeno peto kolono, kjer se vsakdo, brez da se zaveda, obnaša v skladu z načrti enega od naših tekmecev”. Študija jasno pove, da so ti “tekmeci”, ki domnevno izkoriščajo zavest zahodnih disidentov, Kitajska in Rusija. Z drugimi besedami, ta dokument pokaže, da figurice v NATO vojaškem kartelu, svoje domače prebivalstvo vse bolj dojemajo kot grožnjo, bojijo se, da bi bili civilisti potencialne kitajske in ruske celice, zloglasne “pete kolone”, ki ogrožajo stabilnost “zahodnih liberalnih demokracij”. Razvoj novih oblik hibridne vojne, ki jih razvija NATO, nastaja v času, ko so vojaške kampanije držav članic usmerjene proti domačemu prebivalstvu v nikoli prej videnem obsegu.

Ottawa Citizen je v septembru 2021 poročal, da je Joint Operations Command kanadske vojske izkoristil Covid-19 pandemijo za izvajanje informacijske vojne proti svojemu domačemu prebivalstvu. Na kanadskih civilistih so preizkušali propagandne taktike. Interna s strani NATO sponzorirana poročila nakazujejo na to, da je to razkritje samo praska na površini vala novih tehnik nekonvencionalnega bojevanja, katere zahodne vojske uporabljajo po svetu.

Kanada je bila gostiteljica “NATO Innovation Challenge” o kognitivnem bojevanju

Dvakrat letno NATO izvaja “elevator-pitch” dogodke katere je brendiral z “Innovation Challenge”. Ti dogodki – eden se odvija spomladi, drugi pa jeseni v različnih državah članicah – pozivajo zasebna podjetja, organizacije in raziskovalce, da pripomorejo k razvoju novih taktik in tehnologij za vojaško zvezo. Izzivi, ki so podobni shark-tank oddajam, reflektirajo prevladujoč vpliv neoliberalne ideologije znotraj NATO, saj udeleženci mobilizirajo prosti trg, javno-zasebna partnerstva in obljube o denarnih nagradah zato, da napredujejo z agendo vojaško-industrijskega kompleksa. Jesenski NATO 2021 Innovation Challenge je gostila Kanada, naslov tokratnega dogodka je bil “The invisible threat: Tools for countering cognitive warfare.”

“Kognitivno bojevanje ne išče samo spremembe razmišljanja ljudi ampak tudi njihovega obnašanja,” je zapisala kanadska vlada v uradni izjavi glede dogodka. “Napadi na kognitivno domeno vsebujejo integracijo kibernetičnih, dezinformacijskih, psiholoških in družbeno-inženirskih kapacitet.” Izjava za javnost v Ottawa Citizen se bere: “Kognitivno bojevanje pozicionira človeški um kot bojišče in domeno za katero se bojuje. Cilj je, da se povzroči disonanca, vgradi konfliktne zgodbe, polarizira mnenje in radikalizira skupine. Kognitivno bojevanje lahko motivira ljudi, da ravnajo na način, ki lahko ohromi ali fragmentira načeloma kohezivno družbo.”

Uradni predstavniki kanadske vojske, ki so sponzorirani s strani NATO, so debatirali o kognitivnem bojevanju v skupinski telekonferenci

Skupina za promocijo z imenom NATO Association of Canada se je mobilizirala v podporo Innovation Challenge dogodku, saj v imenu NATO tesno sodeluje z vojaškimi pogodbeniki zato, da privabljajo investicije zasebnega sektorja v nadaljne raziskave – ter za svoj dobiček. Medtem, ko je NATO Association of Canada (NAOC) tehnično gledano neodvisna NGO, je njegova naloga promocija NATO, na svoji spletni strani se pohvalijo, da “NAOC ima močne povezave z kanadsko vlado, Global Affairs Canada in Depertment of National Defence.” Kot del promocijskih naporov za kanadski NATO Innovation Challenge, je NAOC 5.10.2021 organiziral skupinsko videokonferenco, kjer je bila osrednja tema pogovora kognitivno bojevanje. Raziskovalec, ki je napisal končno verzijo NATO študije iz 2020 o kogitivnem bojevanju, Francois du Cluzel, je pri tej videokonferenci sodeloval, ob njem so bili še kanadski oficirji, ki jih sponzorira NATO.

Videokonferenčno debato je “nadziral” Robert Baines, predsednik NATO Asociation of Canada, moderiral jo je Garrick Ngai, izvršni direktor marketinga v orožarski industriji, ki hkrati služi kot svetovalec Canadian Department of National Defence in kot podpredsednik in direktor NAOC.

Baines je videokonferenco začel z najavo, da bodo udeleženci govorili o “kognitivnem bojevanju in novi domeni tekmovanja v kateri državni in nedržavni igralci želijo vplivati na človeško razmišljanje in obnašanje”. Predsednik NAOC je prav tako veselo omenil, da zaradi tega nastajajo lepe “priložnosti za kanadska podjetja”, ki jih je tokratni NATO Innovation Challenge obljubil.

NATO raziskovalec opiše kognitivno bojevanje kot “načini za škododovanje možganom”

Videokonferenca z dne 5.10.2021 se je začela z govorom Francois du Cluzela, ki je bivši vojaški oficir in je leta 2013 pomagal ustvariti NATO Inovation Hub (iHUB) in katerega vse od takrat naprej upravlja iz svoje baze v Norfolk, Virginia. Čeprav iHub na svoji spletni strani iz pravnih razlogov zapiše, da “mnenja izražena na tej platformi ne zastopajo mnjenja NATO ali katerih koli drugih pogledov drugih organizacij”, je glavni sponzor organizacije Allied Command Transformation (ACT), ki je “eden od dveh Strategic Commands pri glavi NATOve vojaške poveljniške strukture.” Innovation Hub zato igra vlogo neke vrste hišnega NATO raziskovalnega centra oziroma think-tanka. Njihove raziskave niso nujno del uradnih NATO politik a NATO direktno podpira in nadzira delovanje iHuba.

Leta 2020 je NATOv Supreme Allied Commander Transformation (SACT) zadolžil du Cluzela, kot menedžerja iHuba, da izvede šest mesečno študijo kognitivnega bojevanja. Du Cluzel je povzetek raziskave pojasnil oktobra 2021. Poudarjeno je potrdil, da je kognitivno bojevanje “trenutno ena najbolj vročih tem za NATO” in “je postalo vse bolj pogosto uporabljena fraza v vojaški terminologiji v zadnjih letih”. Čeprav je francoz je du Cluzel poudaril, da se strategije kognitivnega bojevanja “trenutno razvijajo v mojem poveljstvu tu v Norfolk, USA”. iHub manager (du Cluzel) je govoril ob powerpoint prezentaciji, katero je začel z provokativnim slajdom na katerem je kognitivno bojevanje opisal z “Bitka za možgane”.

Kognitivno bojevanje je nov koncept, ki se začne v informacijski sferi, to je neke vrste hibridno vojskovanje,” je povedal du Cluzel. “Začne se z hiper-povezanostjo. Vsi imajo mobilni telefon,” je nadaljeval. “Začne se z informacijami, ker informacija je, če smem tako reči, gorivno kognitivnega bojevanja. A zadeva gre veliko dlje kot samo informacije, ki je samostojna operacija – informacijsko bojevanje je samostojna operacija.” Kognitivno bojevanje se povezuje z Big-Tech korporacijami in množičnim nadziranjem, ker “je vse v vzvodu, ki ti ga dajo veliki podatki” je pojasnil du Cluzel. “Podatke proizvajamo povsod kamor gremo. Vsako minuto, vsako sekundo, gremo online. In tako je zelo lahko uporabiti tiste podatke zato, da te bolje spoznamo in uporabimo to znanje, da spremenimo tvoj način razmišljanja.”

Seveda je NATOv raziskovalec trdil, da so tuji “nasprotniki” domnevni agresorji, ki uporabljajo kognitivno bojevanje. Istočasno pa je jasno povedal, da zahodna vojaška zveza razvija svoje lastne taktike. Du Cluzel je kognitivno bojevanje definiral kot “umetnost uporabe tehnologij za spreminjanje kognitivnosti človeških tarč”. Povedal je, da te tehnologije zajemajo področje NBIC – nanotehnolgijo, biotehnolgijo, informacijsko tehnologijo in kognitivne znanosti. Vse skupaj “je neke vrste zelo nevaren koktejl, ki lahko dodatno manipulira možgane” je povedal du Cluzel.

Du Cluzel je nadaljeval in pojasnil, da gre nova eksotična metoda napada “precej dlje” kot informacijsko bojevanje in psihološke operacije (psyops).

Kognitivno bojevanje ni samo boj proti temu, kar razmišljamo, ampak je boj bolj proti načinu kako razmišljamo, če lahko spremenimo način kako ljudje razmišljajo,” je povedal. “Je veliko bolj močno in gre veliko dlje, kot pa informacijsko bojevanje in psyops.

Du Cluzel je nadaljeval: “Ključno je, da razumete, da je igra na našo kognitivnost, na način kako naši možgani procesirajo informacije in jih spreminjajo v znanje in ne samo igra na informacije ali na psihološke aspekte naših možganov. Ni samo dejanje proti temu, kar razmišljamo ampak je tudi dejanje proti temu, kako razmišljamo, proti načinu procesiranja informacij in spreminjanju teh v znanje.”

Z drugimi besedami, kognitivno bojevanje ni samo še ena beseda oziroma drugo ime za informacijsko bojevanje. Je vojna proti našemu individualnemu procesorju – našim možganom.

NATOv raziskovalec je poudaril, da je “to zelo pomembno za nas v vojski”, ker “ima potencial, s tem ko razvijemo nova orožja in načine za škodovanje možganom, ima potencial, da vključi neuroznanost in tehnologijo na mnogo različnih pristopov za vplivanje na človeško ekologijo…ker vsi veste, da je zelo lahko spremeniti civilno tehnologijo v vojaško tehnologijo.”

Glede tega, kdo bi bil potencialna tarča kognitivnega bojevanja, je du Cluzel razkril, da je v igri vsak in kdorkoli. “Kognitivno bojevanje ima univerzalen domet, od začetka pri posamezniku do držav in multinacionalnih organizacij” je povedal. “Polje delovanja je globalno in cilja na nadzor človeškega bitja, civilnega tako kot vojaškega.” Zasebni sektor ima finančni interes v razvoju raziskav kognitivnega bojevanja je omenil: “Ogromne investicije po celem svetu v neuroznanosti nakazujejo, da bo kognitivna domena najverjetneje eno od bojišč prihodnosti.”

Razvoj kognitivnega bojevanja popolnoma spremeni vojaški konflikt, kot ga poznamo do sedaj. Du Cluzel je povedal, da dodajanje “tretje velike bojne dimenzije na moderno bojišče: fizični in informacijski dimenziji je sedaj dodana kognitivna dimenzija.” To ustvari nov prostor tekmovanja precej bolj obsežno, kot pa dosedanjih pet domen operacij – kopno, morje, zrak, kibernetična in vesoljska domena. Bojevanje v kognitivni areni mobilizira širši spekter bojnih polj, kot pa zgolj to, kar zmoreta fizična in informacijska dimenzija.” Na kratko, ljudje sami so sedaj nova domena v tem novem načinu hibridnega bojevanja, poleg kopna, morja, zraka, kibernetičnega in vesolja.

NATOva študija kognitivnega bojevanja svari pred “vgrajeno peto kolono”

Študija, ki jo je izvedel manager NATO Innovation Hub Francois du Cluzel v obdobju junij – november 2020, je bila sponzorirana preko Allied Command Transformation in objavljena kot 45 stransko poročilo v mesecu januarju 2021 (PDF). Srhljiv dokument pokaže kako je današnje bojevanje doseglo neko vrsto distopične stopnje, ki je bila nekoč mogoča samo v znanstveno-fantastičnih filmih. “Narava bojevanja se je spremenila” je poudarjeno v poročilu. “Večina trenutnih konflikov ostaja pod nivojem tradicionalno sprejete definicije bojevanja a pojavile so se nove oblike bojevanja kot naprimer kognitivno bojevanje hkrati pa se človeške možgane sedaj smatra za novo domeno vojne.”

Za NATO pa raziskave kognitivnega bojevanja niso samo defenzivne, so prav tako tudi zelo ofenzivne. “Razvoj sposobnosti za škodovanje kognitivnim sposobnostim nasprotnikov bo nujnost,” jasno navaja du Cluzelovo poročilo. “Z drugimi besedami, NATO bo moral pridobiti sposobnost varovanja procesa odločanja in hkrati sposobnost oviranja nasprotnikovega.” In vsakdo je lahko tarča teh vojaških operacij kognitivnega bojevanja: “Vsak uporabnik sodobnih informacijskih tehnologij je potencialna tarča. Cilja na celoten narodov človeški kapital,” je precej nedvoumno zapisano v poročilu.

“Kognitivna vojna je lahko izvedena kot komplementarna vojaškemu konfliktu, lahko pa se prav tako izvede samostojno, brez povezave z delovanjem oboroženih sil,” nadaljuje besedil študije. “Še več, kognitivna vojna je potencialno neskončna saj za takšno obliko konflikta ni mirovne pogodbe ali pa predaje.” Prav tako ta nov način bojevanja ne pozna geografskih mej tudi ne pozna časovnih omejitev: “To bojišče je globalno, preko interneta. Brez začetka in brez konca, to osvajanje ne pozna predaha, ki bi ga povzročila obvestila na naših pametnih telefonih, kjerkoli, 24ur na dan, 7 dni v tednu.” Študija je prav tako omenila, da “nekateri NATO narodi so že potrdili, da imajo neuroznanstvene tehnike in tehnologije visok potencial za operativno uporabo v različnih varnostnih, obrambnih in obveščevalnih podjetjih.”

V poročilu je govora o prebojih pri “neuroznanstvenih metodah in tehnologijah” (neuroS/T) in govori o “uporabah raziskovalnih ugotovitev in proizvodov s katerimi direktno olajšamo delovanje vojakov, integraciji človeško/strojnih vmesnikov za optimizacijo bojnih sposobnosti samostojnih vozil (npr. dronov) in razvoju bioloških in kemičnih orožij (npr. neuroorožja).”

Pentagon je ena od primarnih inštitucij, ki razvija te nove raziskave, v poročilu pa je poudarjeno: “Čeprav številni narodi že izvajajo neuroznanstvene raziskave in razvoj za vojaške potrebe, so najbrž najbolj proaktivni napori v tem smislu bili izvedeni s strani US Department of Defense; med najbolj vidnimi in tudi najbolj naprednimi raziskavami izstopajo raziskave Defense Advanced Research Projects Agency (DARPA) in Intelligence Advanced Research Projects Activity (IARPA).” Študija namigne, da vojaška uporaba neuroS/T raziskav zajema zbiranje obveščevalnih podatkov, treniranje, “optimizacija delovanja in odpornosti v vojaškem in vojaško podpornem osebju,” ter seveda “direktna naorožitev neuroznanosti in neurotehnologije.”

Ta militarizacija neuroS/T je lahko in bo smrtonosna je v NATO sponzorirani študiji jasno poudarjeno. Te raziskave se “lahko uporabi za zmanjševanje agresivnosti in ustvarjanje spominov in čustev pripadnosti ali pa pasivnosti, lahko se povzroči bolezen, invalidnost ali pa trpljenje in “nevtralizira” potencialne nasprotnike ali pa povzroči smrtnost” – z drugimi besedami, lahko se pohablja in ubije ljudi.

V poročilu je citiran ameriški major general Robert H. Scales, ki je povzel novo bojno filozofijo NATO pakta: “Zmaga se bo definirala bolj v smislu ujetja psiho-kulturnega namesto geografsko višje ležečega mesta.” In ko NATO razvija taktike kognitivnega bojevanja za “zajetja psiho-kulturnega”, prav tako vse bolj različna znanstvena področja spreminja v orožje. Študija govori o “zlitju podatkovnih znanosti in človeških znanosti” in poudari, da “bo ključ kombinacija družbenih znanosti in sistemskega inženiringa za pomoč vojaškim analitikom za izboljšanje proizvodnje obveščevalnih podatkov.”

Vkolikor kinetična moč ne bo mogla premagati sovražnika,” je zapisano, “bodo psihologija in sorodne vedenjske in družbene znanosti zapolnile praznino.” “Uporaba družbenih znanosti bo ključna za razvoj človeške domene operacij,” nadaljuje poročilo. “Podpirale bodo bojne operacije z zagotavljanjem potencialnih smeri delovanja za celotno človeško okolje vključno z sovražnikovimi silami hkrati pa tudi določale ključne človeške elemente, kot je naprimer kognitivni center gravitacije, željeno vedenje kot končno stanje.” Vse akademske discipline bodo vključene v kognitivno bojevanje, ne samo trde znanosti. “Znotraj vojske bo med drugimi več kot zahtevano strokovno znanje antropologije, etnografije, zgodovine, psihologije,” je zapisano v NATO sponzorirani študiji.

Proti zaključku poročila najdemo strašljiv zapis: “Današnji napredek v nanotehnologiji, biotehnologiji, informacijski tehnologiji in kognitivni znanosti (NBIC) podprt z izgleda da nezaustavljivim pohodom zmagoslavne trojke umetne inteligence, velikih podatkov in civilizacijske “digitalne odvisnosti” je ustvaril veliko bolj zlovešče obete: vgrajena peta kolona, kjer se vsi, brez vednosti, obnašajo v skladu z načrti enega od naših tekmecev.” “Moderni koncept vojne ni več samo o orožjih ampak o vplivu,” je zapisano. “Zmaga na dolgi rok bo ostala odvisna samo od sposobnosti vplivanja, prizadejanja, spreminjanja ali pa modificiranja kognitivne domene.”

NATO sponzorirana študija se zaključi z odstavkom, v katerem je jasno izraženo brez dvoma, da zahodna vojaška aliansa nima za končni cilj samo fizične kontrole nad planetom ampak ima za cilj tudi kontrolo človeških umov:

“Kognitivno bojevanje je lahko ta manjkajoči element, ki lahko zagotovi prehod iz vojaške zmage na bojišču v trajajoč političen uspeh. Človeška domena je lahko ključna domena v kateri multi-domenske operacije dosežejo poveljnikov učinek. Prvih pet domen lahko prinese taktične in operativne zmage; samo človeška domena pa lahko doseže končno in popolno zmago.”

Oficir kanadskih specialnih operacij poudari pomembnost kognitivnega bojevanja

Ko je Francois du Cluzel, NATO znanstvenik, ki je izvedel študijo kognitivnega bojevanja, zaključi svoj govor v videokonferenci NATO Association of Canada 5.oktobra 2021, je za njim nastopil Andy Bonvie, poveljujoč oficir – major v Canadian Special Operations Training Centre. Z več kot 30 leti izkušenj v Canadian Armed Forces je Bonvie govoril o tem, kako zahodne vojske uporabljajo du Cluzelove (in drugih) raziskave, kako vgrajujejo nove tehnike kognitivnega bojevanja v svoje bojne aktivnosti. “Kognitivno bojevanje je nova vrsta hibridnega vojskovanja za nas,” je povedal Bonvie. “In pomeni, da moramo pogledati tradicionalne pragove konflikta in kako so stvari, ki se počnejo, pravzaprav pod temi pragovi konflikta, kognitivni napadi, nekinetične oblike in nebojne grožnje nam. Te napade moramo razumeti bolje in prilagoditi njihova dejanja in naše urjenje v skladu s temi različnimi okolji, da bomo lahko bolje delovali.”

Čeprav je NATOva dejanja prikazoval kot “defenzivna”, in trdil, da “nasprotniki” uporabljajo kognitivno bojevanje proti njim, je bil Bonvie nedvoumno jasen glede dejstva, da zagodne vojske same razvijajo te tehnike zato, da bi ohranile “taktično prednost”. “Ne smemo izgubiti taktične prednosti za naše vojake, katere pozicioniramo v ospredje, saj to obsega ne samo taktično ampak tudi strateško,” je povedal. “Nekatere od teh različnih zmožnosti, ki jih imamo in uporabljamo se lahko nenadoma obrnejo in uporabijo proti nam. Zato moramo bolje razumeti kako hitro se naši nasprotniki lahko prilagajajo na stvari, in posledično lahko napovemo kam bodo v prihodnosti šli, kar nam pomaga ohraniti taktično prednost za naše vojake med napredovanjem.”

“Kognitivno bojevanje je do sedaj najbolj napredna oblika manipulacije.”

Marie-Pierre Raymond, upokojena kanadska poročnica-polkovnik, ki trenutno služi kot “obrambni znanstvenik in novacijski portfolio manager” za kanadske oborožene sile v organizaciji Innovation for Defence Excellence and Security Program, se je prav tako pridružila videokonferenci 5.10.2021. “Časi, ko se je bojevalo vojno za zasedanje ozemlja so že dolgo časa minili,” je povedala Raymondova. “Sedaj je novi cilj ta, da se spremeni nasprotnikove ideologije, kar možgane postavi v človeški center gravitacije. S tem se iz človeka naredi tekmovalno domeno, možgani pa postanejo bojišče.” “Ko govorimo o hibridnih grožnjah je kognitivno bojevanje v sedanjosti najbolj napredna oblika manipulacije do sedaj”, je dodala in omenila, da se s tem vpliva na posameznikov proces sprejemanja odločitev in “vpliva na skupino ali pa skupino posameznikov in njihovo obnašanje, z ciljem pridobitve taktične in strateške prednosti.”

Raymondova omeni, da se kognitivno bojevanje močno prepleta z umetno inteligenco, velikimi podatki, socialnimi omrežji in odraža “hiter razvoj neuroznanosti kot orodja vojne.” Raymondova pomaga nadzirati NATO Fall 2021 Innovation Challenge v imenu kanadskega Depratment of National Defence, ki je predal menedžerske odgovornosti svojemu Innovation for Defence Excellence and Security Program (IDEaS), kjer je Raymondova tudi zaposlena. V visoko tehničnem žargonu je Raymondova povedala, da program kognitivnega bojevanja ni samo obrambne narave ampak tudi ofenzivne: “Ta izziv poziva k iskanju rešitve, ki bo podpirala NATOvo izvorno človeško domeno in bo vzpostavila razvoj kognitivnega ekosistema znotraj zveze NATO in ki bo podpirala razvoj novih uporab, novih sistemov, novih orodij in konceptov, ki bodo pripeljali do konkretnih dejanj v kognitivni domeni.”

Poudarila je, da bo to “zahtevalo trajno sodelovanje med zavezniki, inovatorji in raziskovalci,da se bo našim vojakom omogočilo bojevanje in zmaga v kognitivni domeni. To je tisko, kar upamo, da se bo pojavilo iz tega poziva inovatorjem in raziskovalcem.” Da bi zbudila korporativno zanimanje za NATO Innovation Challenge, je Raymondova ponudila “Prijavitelji prejmejo nacionalno in mednarodno izpostavljenost in denarne nagrade za najboljšo rešitev.” Nato pa je zapeljivo dodala, “To lahko prijaviteljem koristi tudi na način, da se jim potencialno zagotovi dostop do tržišča 30 držav.”

Kanadski vojaški oficir poziva korporacije, da investirajo v NATO raziskave kognitivnega bojevanja

Druga inštitucija, ki upravlja Fall 2021 NATO Innovation Challenge v imenu kanadskega Department of National Defense je Special Operations Forces Command (CANSOFCOM). Kanadski vojaški oficir, ki dela za CANSOFCOM, Shekhar Gothi, je bil zadnji govorec videokonference 5.10.2021 v okviru dogodka NATO Association of Canada. Gothi služi kot CANSOFCOMov “inovaciskih oficir” za področje južnega Ontaria. Dogodek je zaključil z pozivom po korporativnih investicijah v raziskave kognitivnega bojevanja NATO. Gothi je entuziastično razglasil, da je dvakrat letno Innovation Challenge “del NATO bojnega ritma”. Omenil je, da se je spomladi 2021 NATO Innovation Challenge na Portugalskem osredotočal na bojevanje v vesolju. Spomladi 2020 je Nizozemska gostila NATO Innovation Challenge, ki se je osredotočal na Covid-19.

Gothi je korporativnim investitorjem zagotovil, da se bo NATO priklonil tudi vzvratno zato, da bo branil njihove (korporativne) bilance: “Vsem lahko zagotovim, da NATO Innovation Challenge zagotavlja, da bodo vsi inovatorji ohranili popoln nadzor nad njihovo intelektualno lastnino. Tako, da NATO te ne bo prevzel. Niti ne bo Kanada. Inovatorji bodo obdržali nadzor nad svojo intelektualno lastnino.”

Komentar je bil primeren zaključek videokonference s katerim je potrjeno, da NATO in zavezniki v vojaško-industrijskem kompleksu ne samo, da iščejo dominacijo sveta in ljudi, ki prebivajo na planetu z uporabo kontroverznih tehnik kognitivnega bojevanja, ampak tudi želijo korporacijam in delničarjem teh korporacij zagotoviti nemoteno profitiranje zaradi teh imperialnih podvigov.

https://freeworldnews.tv/watch?id=616f4394dbe620059b6f8144

Videoposnetek: Žvižgači o daljinskem monitoringu živčevja, orožja za živčevje, orožja usmerjene energije, nadzor misli –>

<– Nadzor uma: Znanstveniki ustvarili “Magneto” protein, ki omogoča daljinski nadzor možganov in obnašanja

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.