Kako zlomiti diktaturo bankirjev: Lekcija iz 1933

Zahodni mediji so bili zadeti z opozorili o “finančnem armagedonu” in potrebi po “globalni hegemonični sintetični valuti“, ki bi zamenjala sesuvajoči se ameriški dolar z novim sistemom zelenih financ. Te izjave širijo bivši in trenutni guvernerji Bank of England, Mark Carney in Mervyn King in se naj jih nebi ignoriralo, saj svet sedi na največjem finančnem mehurčku v človeški zgodovini, podoben tistemu iz 1929, ki je počil na črni petek v ZDA in je povzročil Veliko depresijo po Evropi in ZDA.

Ne oporekamo, da sistemska sprememba ni ključna pri zaščiti ljudi pred učinki splošnega sesutja 1.2 trilijarde USD velikega balona derivatov, ki se včasih poimenuje “bančni sistem Zahoda”, ampak, kar takšni centralni bankirji predlagajo, je strup, ki je še bolj smrtonosen, kot obolezen, katero obljubljajo, da bodo pozdravili z njim.

V osnovi ta svetovna kriza ni nič drugačna, kot tiste umetno povzročene krize, s katerimi se je svet soočal 1923 leta, kjer se je neplačljive dolgove iz Versaillesa naložilo premagani Nemčiji. Prav tako ta kriza ni nič drugačna po svoji naravi norosti, kot tista, ki je sprožila neskončno špekuliranje v obdobju “rjovečih 1920ih”, ki je pripeljala do bank-runov in splošnega sesutja. Podobno so rešitve za pogasitev ognja predlagali isti požigalci, ki so prižgali ogenj danes, in te rešitve so identične tistemu, kar je bilo svetu predstavljeno 1933 leta kot “rešitev centralnih bankirjev” za svetovno depresijo.

Kako je bilo sesutje leta 1929 umetno povzročeno

Medtem, ko vsi vedo, da je sesutje leta 1929 sprožilo štiri leta pekla v Ameriki, ki se je hitro razširil po Evropi v obdobju velike depresije, veliko ljudi nikoli ni spoznalo, da bi se temu lahko izognili ter da je bilo to nadzorovano sesutje.

Baloni 1920ih so se sprožili z prezgodnjo smrtjo predsednika Wiliam Hardinga leta 1923 ter se napihovali pod skrbnim nadzorom predsednika JP Morgan Coolidgea ter financerja Andrewa Mellona (minister zakladništva), ki je dereguliral banke, uvedel varčevalne ukrepe v državi ter sproduciral shemo za borzna posojila, kjer se je špekulantom omogočilo, da si sposodijo 90% vrednosti nakupa svojih delnic. Wall Street je bil dereguliran, investicije v resnično gospodarstvo so se ustavile v obdobju 1920ih in norost je postala normativ. Leta 1925 so borzno-posredniška posojila dosegla $1.5milijarde USD ter narasla na $2.6milijarde v 1926 in dosegla $5.7milijarde konec leta 1927. Do leta 1928 je bil borzni trg precenjen za štirikrat.
Ko se je balon dovolj napihnil, se je odločilo o trenutku, ko se je koordinirano množično vpoklicalo borzna posojila. Seveda jih nihče ni bil zmožen poplačati, kar je privedlo do sesutja trgov. Tisti z “vedenjem o situaciji” so počistili preko preferenčnih strank JP Morgana ter drugih finančnih veljakov, ki so odprodali pred sesutjem ter nato, po sesutju, pokupili fizični kapital Amerike za drobiž. Ena od vidnih oseb, ki si je na ta način ustvarila premoženje je bil Prescott Bush iz Brown Brothers Harriman, ki je nato omogočil bail-out bankrotirane Nacistične stranke leta 1932. Ti financerji so imeli tesno zavezništvo z City of London, svoje operacije pa so koordinirali preko zasebnega sistema centralnih bank ameriške Federal Reserve Bank ter preko Bank for International Settlements v Baslu.

Živ pekel, to je bila Velika Depresija

Skozi veliko depresijo je bilo prebivalstvo porinjeno do svojih mejnih zmožnosti, hkrati je bilo zelo dovzetno za fašizem, saj je nezaposlenost narasla na 25%, industrijske kapacitete so se sesule za 70%, cene kmetijskih proizvodov pa so se sesule krepko pod proizvodne stroške le-teh, kar je samo še pospešilo val stečajev in samomorov. Življenjski prihranki so bili uničeni, saj se je sesulo okoli 4000 bank. Obup se je repliciral preko Evrope in Kanade, kjer so fašisti, ki so prisegali na krvno genetiko, pridobili splošno priljubljenost. Anglija je bila priča vzponu Britanske Unije Fašistov sir Oswald Mosleya, angleška Kanada je imela svojo fašistično rešitev v obliki Rhodes Scholar “Fabian Society” League of Social Reconstruction (kar je nato postalo Liberalna stranka Kanade), pozivali pa so k “znanstvenemu upravljanju družbe”. Revija Time je na naslovnici imela Il Duceja več kot 6x do leta 1932 in ljudem se je govorilo, d je korporativni fašizem gospodarska rešitev za vse ameriške gospodarske težave. V sredi te krize se je leta 1931 City of London odstranil iz zlatega standarda, ki je bil velik udarec ZDA, ki je povzročil beg zlata iz Amerike, kar je posledično pripeljalo še do večjega krčenja dobave denarja ter s tem nezmožnost odziva na krizo velike depresije. Britanski izdelki so koordinirano poplavili ZDA in zlomili še tisto malo proizvodnje, ki je ostala. V takšni atmosferi se je odvila ena najmanj razumetih bitk leta 1933.

1932: Poizkus uvedbe diktature bankirjev

V Nemčiji je presenetljivo zmagal gen.Kurt Schleicher in decembra 1932 leta povzročil poraz iz Londona krmiljene Nazi stranke ter zagrozil, da bo Nemčijo osvobodil izpod tiranije centralne banke. Nekaj tednov pred Schleicherjevo zmago je v ZDA predsedniško bitko dobil Franklin Roosevelt ter zagrozil z regulacijo zasebnih bank ter vzpostavitvijo državne suverenosti nad financami. Ker so opazili, da se načrti za globalni fašizem počasi topijo, je City of London naznanil, da je potrebno ustvariti nov globalni sistem pod nadzorom centralnih bank. Njihov cilj je bil, da uporabijo gospodarsko krizo kot izgovor, da se nacionalnim državam odvzame kakršnokoli moč nad monetarno politiko, hkrati pa se okrepi moč neodvisnih centralnih bank kot varuhov “uravnoteženih globalnih proračunov”.

Decembra 1932 je bila organizirana gospodarska konferenca za “stabilizacijo svetovnega gospodarstva” s strani Lige Narodov pod pokroviteljstvom Bank for International Settlements Basel in Bank of England. BIS Basel se je vzpostavil kot “centralna banka centralnih bank” leta 1930 zato, da bi sprovedla reparacijska plačila iz prve svetovne vojne in je bila ključen inštrument financiranja Nacistične Nemčije – še dolgo po tem, ko se je druga svetovna vojna začela. Londonska gospodarska konferenca je pripeljala skupaj 64 narodov sveta pod nadzorovano okolje, predsedoval je britanski premie, konferenco pa je odprl sam angleški kralj. Monetarni komite te konference je sprejel resolucijo, ki se je glasila.

“Na konferenci se smatra za ključno, da se zagotovi mednarodni zlati standard s potrebnim mehanizmom za zadovoljivo delovanje, ki neodvisne centralne banke, z naborom rekvizitov in svobodo izvajanja primernih monetarnih in kreditnih politik, ustanavlja v razvitih državah, ki trenutno še nimajo primerne centralno-bančne inštitucije” in da “se s konferenco potrdi veliko možnost tesnega in kontinuiranega sodelovanja med centralnimi bankami. Bank for International Settlements v Baslu naj igra vse bolj pomembno vlogo pri tem, ne samo z naborom kontaktov, ampak kot inštrument za koordinirano akcijo.”

Kar odmeva Carneyevo trenutno osredotočenje na “matematično ravnovesje”, resolucija navaja, da se potrebuje novi globalni zlati standard pod nadzorom centralnih bank, zato, da se “vzdržuje temeljno ravnovesje v bilanci plačil” posameznih držav. Glavna ideja je bila, da se narodnim državam odvzame moč ustvarjanja in usmerjanja kreditov za svoj lasten razvoj.

FDR torpedira londonsko konferenco

Kancler Schleicherjeva upornost do bankirske diktature je bila razrešena z “mehkim udarom”, ki je odpihnil domoljubnega voditelja in ga zamenjal z Adolfom Hitlerjem (pod nadzorom lutke Bank of England po imenu Hjalmar Schacht) januarja 1933 leta. Naslednje leto pa so ga še umorili. V Ameriki se je poizkus atentata na Roosevelta preprečil 15.2.1933, ko je ženska izbila pištolo iz rok anarhističnega prostozidarja v Miamiju in je posledično umrl župan Chicaga Cermak. Brez trupla FDR se je Londonska konferenca soočila z nepremostljivo oviro, saj je FDR prepovedal kakršnokoli sodelovanje ZDA. Roosevelt je prepoznal potrebo po novem mednarodnem sistemu a hkrati je prav tako vedel, da se mora organizirati s strani suverenih narodnih držav v korist splošne blaginje ljudi in ne s strani centralnih bank, ki so posvečene blaginji oligarhije. Preden so se lahko zgodile kakršnekoli mednarodne spremembe, so od učinkov depresije kastrirane nacionalne države najprej morale gospodarsko okrevati,da bi lahko obstale nad močjo financerjev. Do maja 1933 leta se je londonska konferenca sesula, ko je FDR poslal pritožbo, da konferenca ne more nasloviti resničnih težav krize in da je to “katastrofa, ki ustreza svetovni tragediji” ter da je fiksacija na kratkoročno stabilnost “star fetiš takoimenovanih mednarodnih bankirjev”. FDR je dalje zapisal “ZDA iščejo takšen dolar, ki bo tudi po eni generaciji imel isto kupno moč in moč poplačevanja dolgov, kot dolarsko vrednost, katero upamo, da jo pridobimo v bližnji prihodnosti. Ta cilj pomeni več dobrega tudi drugim narodom, kot pa fiksacisko razmerje za en ali dva meseca. Fiksiranje menjalnih tečajev ni resnični odgovor.
Britanci so spisali uradno izjavo, v kateri je bilo zapisano “ameriška izjava o stabilizaciji je povzročila, da je popolnoma neuporabno nadaljevati z konferenco.

FDRova vojna z WallStreetom

Novi predsednik je začrtal smer v svojem inavguracijskem govoru 4.3. z izjavo:

Menjalci denarja so pobegnili iz svojih visokih sedežev v templju naše civilizacije. Sedaj ta tempelj lahko vzpostavimo v skladu s starodavnimi resnicami. Merilo ponovne vzpostavitve leži v tem, da uvedemo družbene normative, ki so bolj plemeniti, kot samo monetarni profit.

FDR je napovedal vojno WallStreetu na večih nivojih, začenši z podoro Pecorra komisiji, ki je poslala na tisoče bankirjev za zapahe in obelodanila kriminalne aktivnosti vrhovnega nivoja strukture moči WallStreeta, ki je manipulirala depresijo, kupovala politične pisarne in uvajala fašizem. Ferdinand Pecorra, ki je vodil komisijo, je pokazal s prstom na globoko državo, ko je rekel: “ta skupina visoko plasiranih financerjev, ki nadzira same vzmeti gospodarske aktivnosti, ima v rokah več resnične moči, kot katerakoli druga podobna skupina v ZDA“.
Medijsko zelo odmeven uspeh Pecorre je FDRu omogočil uvedbo močne regulacije v obliki 1) Glass-Steagall ločitev bank, 2) reorganizacija bankrotov 3) stvaritev Security Exchange Commission za nadzor WallStreeta. Najbolj pomembno pa je bilo, da je FDR odvzel moč FEDu, ki je bil nadzorovan iz Londona, tako da je imenoval svojega človeka kot predsednika – industrialca Mariner Ecclesa, ki je prisilil FED, da je prvič od leta 1913 ubogala nacionalne ukaze, hkrati pa je ustvaril “alternativni” izposojevalni mehanizem izven kontrole FEDa poimenovan Reconstruction Finance Corporation (RFC), ki je postal posojilodajalec številka ena za infrastrukturo v Ameriki skozi celotna 1930ta leta.
Ena od najbolj kontroverznih politik, zaradi katerih je FDR demoniziran danes je ukinitev zlatega standarda. Zlati standard je bil sestavljen iz dobave denarja, ki jo je omejevala stroga izmenjava zlata za papirnati dolar, s tem pa se je onemogočalo izgradnjo mednarodnih izboljšav, ki so bile potrebne za oživitev industrijskih kapacitet ter zato, da bi se na milijone nezaposlenih ljudi lahko vrnilo na delo. Za to preprosto niso obstajali nobeni finančni viri. Manipuliranje mednarodnih bankirjev je zlati standard naredilo bolj za orožje destrukcije, kot pa ustvarjanje v tistem času. Ker so vrednosti stvari padle globoko pod stroške proizvodnje, je bilo ključno, da se poveča cene dobrin pod obliko “nadzorovane inflacije”, zato da bi lahko tovarne in kmetije postale solventne in žal, zlati standard je to onemogočal. FDR je uvedel zaščitniške carine v korist agro-industrijskega okrevanja na vseh področjih ter s tem končal leta trajajočo roparsko prosto trgovino. FDR je svojo politično-gospodarsko filozofijo zapisal leta 1934:

Staro varljivo dojemanje, da so bankirji na eni strani in Vlada na drugi strani, kot, da so bolj ali manj enakovredni in neodvisni, je končano. Vlade zaradi nujnosti stvari morajo biti vodilne, morajo biti sodniki konfliktnih interesov vseh skupin v skupnosti, vključno z bankirji.

Resnični New Deal

Ko so se osvobodili okovov centralnih bank, je FDRu in njegovim zaveznikom uspelo zagnati resnično okrevanje tako, da je ponovno vzpostavil zaupanje v bančništvo. Na 31 dan njegovega praznika bank, je bilo 75% bank operativnih in vzpostavil se je FDIC za zavarovanje depozitov. štiri milijone ljudi je takoj dobilo delo, na stotine knjižnic, šol in bolnic je bilo zgrajenih in zapolnjenih z osebjem – vse se je financiralo skozi RFC. FDRov prvi pogovor ob ognju je bil ključen v izgradnji zaupanja v Vlado in banke. Ta govor še danes služi, kot močna lekcija v bančništvu, o kateri centralni bankirji ne želijo, da sploh veste, da obstaja.

Od 1933-1939 se je zgradilo 45000 infrastrukturnih projektov. Mnogo “lokalnih” projektov se je vodilo podobno, kot kitajska Belt&Road Iniciativa danes, pod “velikim načrtom”, katerega je FDR poimenoval “štirje kvartali” in je vseboval cone mega-projektov, kot so Tennessee Valley Authority področje na jugovzhodu ZDA, Columbia River Treaty cona v severozahodu ZDA, St.Laurence Seaway cona na severovzhodu in Hoover Dam/Colorao cona na jugozahodu ZDA. Ti projekti so bili transformacijski na načine, ki jih z denarjem nikoli ne moremo izmeriti, saj se je pismenost v Tennesseeju iz 20% 1932 dvignila na 80% v 1950, rasistične vasi na jugu pa so postale temelj ameriške aeronavtične in vesoljske industrije zaradi obilice poceni hidroenergije.

Wall Street sabotira New Deal

Tisti, ki kritizirajo New Deal danes spregledajo dejstvo, da so neuspehi le-tega bolj povezani s sabotažo Wall Streeta, kot karkoli drugega intrinzičnega v programu. Naprimer, lutka JP Morgana Lewis Douglass (direktor ameriškega proračuna) je izsilil zaprtje Civil Works Administration leta 1934, kar je pripeljalo do odpustitve vseh 4 milijonov delavcev. Wall Street je počel vse mogoče, da bi zadušil gopodarstvo na vsakem vogalu. Leta 1931 je bila vsota posojil bank iz NewYorka v resnično gospodarstvo pri $38.1 miljarde, do leta 1935 se je ta znesek sesedel na samo $20.3 milijarde. Kjer so banke iz NewYorka imele 29% svojih sredstev v ameriških državnih obveznicah in vrednostnih papirjih leta 1929, je to naraslo na 58%, kar je povzročilo, da Vlada ni bila zmožna več izdajati produktivnega kredita v resnično gospodarstvo.
Ko je leta 1937 finančni minister prepričal FDRa, naj ukine javna dela zato, da bi videli, ali lahko gospodarstvo “stoji na svojih dveh nogah”, je WallStreet ukinil kreditiranje gospodarstvu ter tako sesul indeks industrijske proizvodnje iz 110 na 85, kar je izbrisalo za sedem let vrednosti napredka, medtem, ko je jeklarska industrija padla iz 80% zasedenosti kapacitet nazaj na nivoje depresije pri 19%. Dva milijona služb je bilo izgubljenih in Dow Jones borzni indeks je izgubil 39% svoje vrednosti. To ni bilo nič drugače, kot če bi brcnili bergle pacijenta na rehabilitaciji in nihče ni spregledal, da tisti, ki brcajo tudi odprto podpirajo fašizem v Evropi. Patriarh Bush družine Prescott Bush, takrat je zastopal Brown Brothers Harriman, je bil spoznan za krivega trgovanja s sovražnikom leta 1942!

Poizkus državnega udara v ZDA ustavljen

Bankirji se niso omejevali samo na finančno sabotažo v tem času, prav tako so poizkusili z fašističnim vojaškim udarom, katerega je izpostavil maj.gen.Smedley Butler med svojim zaslišanjem pred Kongresom 20.11.1934. Butler je v pričanju povedal, da se je načrt začel poleti 1933 leta in, da so ga organizirali financerji Wall Streeta, ki so njega poizkusili uporabiti kot diktatorsko lutko, ki bi 500.000 ameriških legionarjev vodil v zavzetju Bele Hiše. Medtem, ko je Butler govoril, so isti financerji pravkar vzpostavili anti-New Deal organizacijo z imenom American Liberty League, ki si je prizadevala, da Amerika ne vstopi v vojno. S tem so branili Anglo-Nacistično fašistično globalno Vlado s katero so si želeli partnerstva.

American Liberty liga je samo spremenila ton, ko je postalo očitno, da je Hitler postal neubogljiva frankensteinska pošast, ki se ni zadovoljil z podložniškim polžajem v britanski ideji Novega Svetovnega Reda ali NWO. Kot odgovor na agendo Liberty League, je FDR izjavil: “nekateri govorijo o New World Order(novem svetovnem redu), ampak ni ne nov in ni red.”

FDRova povojna vizija uničena

FDRov napor je spremenil tok zgodovine a njegova prezgodnja smrt med prvimi meseci njegovega četrtega mandata je privedla do fašistične perverzije njegove vizije povojnega sveta.

Namesto, da bi se IMF, World Bank ali pa UN uporabili kot inštrumenti internacionalizacije načel New Deala za promocijo dolgoročnih, nizko-obrestnih posojil za industrijski razvoj bivših kolonij, so bili FDRovi zavezniki izrinjeni iz oblasti ob njegovem mrtvem truplu, polastile pa so se jih iste sile, ki so svet želele usmeriti v diktaturo centralnih bank leta 1933.

American Liberty League se je preoblikovala v različne “patriotične” anti-komunistične organizacije, ki so svojo moč ustoličile z FBI in McCarthyizmom v megli Hladne vojne. To je struktura o kateri nas je svaril Eisenhower, ko je s prstom javno pokazal na “military Industrial complex” leta 1960 in proti kateri se je John Kennedy boril med svojim 900 dni trajajočim mandatom, kot predsednik ZDA.

Nova svilena cesta kot New Deal 21 stoletja

To je struktura, ki se je namenila uničiti predsednika Donald Trumpa zaradi strahov pred začetkom novega FDR impulza v ZDA, ki bi se lahko poravnal z mednarodnim New Dealom 21.stoletja, ki izhaja iz kitajske Belt&Road iniciative in evrazijskega zavezništva. Francoski finančni minister Bruno LeMaire in Marc Carney sta izjavila svoje strahove, češ, da vkolikor Green New Deala ne bo izvedel zahod, bo nova svilena cesta in yuan postal osnova novega svetovnega sistema.
Green New Deal, katerega je napisala Bank of England in sintetična hegemonična valuta, ki obljublja uveljavitev drakonskih omejitev na nosilno kapaciteto človeštva v imenu varovanja narave pred človeštvom nimajo nič skupnega z Franklin Rooseveltovim New Dealom, še manj pa ima skupnega z Bretton Woods konferenco leta 1944. Pri Green New Deal se gre samo za mokre sanje centralnih bankirjev glede depopulacije in fašizma “z demokratičnim obrazom”, katere niso uspeli doseči na svoji konferenci 1933 leta in katere se lahko uvedejo samo, vkolikor ljudje ostanejo slepi glede svoje nedavne zgodovine.

Postanimo resni glede zelene energije –>

<– 11000 strokovnjakov predlaga končno rešitev za globalno segrevanje – pobijte več milijard ljudi!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.