Zaton in propad Evropske Unije

Izčrpanje neokolonialnega-neofevdalnega modela je bilo neizogibno, in rezultat je zaton in propad evropsko integracijskega/izkoriščevalskega projekta.

Da bo enotna valuta, evro, razdelila in ne združila Evropo je bilo jasno že dolgo pred uvedbo eura, kot papirnatega denarja 1.1.2002. Euro, papirnata valuta 19 od 28 držav članic v Evropski Uniji, je samo ena od raznih inštitucij, ki vežejo države članice evropske unije skupaj, a steber finančne integracije se je prodajal, kot ena od primarnih koristi članstva v EU.

Dvomi koristi članstva v EU rastejo, saj državljani držav članic z obnovljeno intenziteto pod vprašaj postavljajo predajo državne suverenosti. Tehnokratska elita, ki drži oblast v EU poizkuša marginalizirati kritike z oznakami, kot so populisti, nacionalisti ali fašisti, gladko pa spregledajo dejstvo, da je resnični vir tiranije neizvoljena birokracija EU, ki si je nadela izredne moči, s katerimi odvzemajo državljanom držav članic civilne pravice (recimo pravica do upora) ter kakršenkoli pomemben političen zagon.

Strukturno jedro EU je neokolonializem, bolj natančno, neokolonialna-financializacija. Če odvzamemo umetno kozmetiko, so finančne inštitucije EU kolonizirale periferijo EU preko eura in Evropske Unije. Vzpostavile so posodobljen sistem plenilskega suženjstva za državljane jedra in periferije EU. Da bi razumeli model neokolonizacije in financializacije, je potrebno najprej obiskati klasičen model kolonializma. V starem modelu kolonializma, so sile, ki so kolonizirale, najprej zavzele ali pa na svojo stran pridobile elite tiste regije, ter preko njih nadaljevale z izkoriščanjem surovin in dela v kolonijah z namenom bogatenja jedra oziroma centra, z drugimi besedami povedano, za bogatenje imperialnega naroda in njegove vladajoče elite.

Ta tradicionalni model kolonizacije se je na silo razgrajeval v obdobju 1940 – 1960. Bivše kolonije so vzpostavile svojo politično neodvisnost, proces, ki je zmanjšal bogastvo in oblast bivših kolonialnih velesil. V odzivu na dekolonizacijo, so globalne finančne elite rajši iskale finančni nadzor, kot pa političen nadzor. To je ključna dinamika neokolonialističnega modela financializacije, ki zamenja ekonomsko moč financializacije (dolg, vzvod in špekulacija) za surovo moč osvajanja in politične kontrole.

Osrednja strategija financializacije je: podaljševanje poceni kreditov tistim, ki imajo omejen dostop do kapitala. Tisti z omejenim dostopom do kapitala bodo pogoltnili vabo in bodo voljno pristali na težke pogoje. Potem pa, ko kreditna ekspanzija doseže nivoje, ki se jih ne da več podpirati, posojilodajalci zahtevajo kolateralo in/ali ugodne trgovinske in finančne koncesije. Te taktike so odlično opisane in dokumentirane v knjigah, kot so “The Schock Doctrine: The rise of disaster capitalism” ali pa “Confessions of an Economic Hit Man.”

Poglejte videoposnetek: Blokada zahodnih medijev: gibanje rumeni jopiči v Franciji – 9.teden videoporočilo s terena (slovenski podnapisi)

A ekonomsko plenjenje bivših kolonij ima svoje meje, in posledično temu so globalne finančne oblasti razvile Neokolonialni Model, ki iste tehnike obrne proti svojim domačim regijam.

Zato so Grčija in druge kapitalsko revne države v evropi prepoznane kot periferija, ki se jo lahko izkoristi do dna in euro je bil idealno orodje za izkoriščanje gospodarstev narodov, ki nikoli nebi zmogli ustvariti kreditno/nepremičninskih balonov brez široko odprtih zamaškov poceni kredita, ki je poplavljal njihova gospodarstva.

V neokolonializmu se sile financializacije uporabljajo zato, da se zaveže lokalne elite finančnemu jedru: Periferni “kolonisti” si sposodijo denar zato, da kupijo dobrine izdelane v ekonomijah jedra, kar bogati imperialne elite z A) profiti, ki se ustvarijo s prodajo dobrin dolžnikom B) obrestmi na kredite, ki so jih periferne kolonije prejele zato, da kupijo dobrine jedrnih ekonomij ter živijo “luksuzno življenje” in C) transakcijski prihodki financializacije perifernega kapitala, kot so nepremičnine in državni dolg.

Tako so francoske in nemške banke kolonizirale narode evropske periferije preko financiranja eura, ki je omogočil veliko širitev kredita in potrošnje na periferiji. Banke in izvozniki jedrnih ekonomij so izvlekli enormne dobičke iz periferij preko širjenja dolga in potrošnje.

Kapital in prihodki periferije se stekajo v jedro, saj se obresti na zasebni in državni dolg dolguje zasebnim bankam finančnega centra jedra. Poglejte, kako majhen del grškega “bail-outa” je dejansko prišel do državljanom Grčije in koliko je dejansko šlo za plačila obresti finančnim oblastem. Jedro je odreklo Grčiji politično neodvisnost ter pobralo zavarovanja, tako kot so kolonialne sile 19 stoletja pobrale afriškim in indo-azijskim regijam dobiček, kapital in politično neodvisnost.

92% denarja, ki je bil namenjen za bail-out Grčije je šlo grškim in evropskim finančnim inštitucijam

To ni samo izgradnja neokolonializma ampak prav tako neofevdalizma. Periferni narodi EU so efektivni neokolonialni dolžniki jedra in davkoplačevalci jedrnih narodov so sedaj fevdalni služabniki, katerih delo je namenjeno doplačevanju katerekoli sheme financiranja, ki se sfiži. Neokolonializem koristi obema manjšinama – finančni aristokraciji jedra in oligarhiji periferije. To je zelo dobro prikazano v eseju Misrule of the Few: How the Oligarchs Ruined Greece (Slabo gospodarjenje redkih: Kako so oligarhi uničili Grčijo.)

EU je končno dosegla končno igro neokolonizacijsko-financializacijskega modela. Ni več tržišč, ki se jih da izkoriščati s financializacijo, ni več kapitala, ki se ga lahko odvzame in sužnji (oziroma rumeni jopiči) jedra so naveličani, da se jih izkorišča v imenu servisiranja EU kleptokracije.

Na tej točki ima finančna aristokracija nerešljivo dilemo: odpis slabega dolga prav tako odpiše kapitalske in prihodkovne tokove, saj je vsak dolg sredstvo jedra in vir tokov prihodka. Ko se ves ta fantomski kapital prepozna kot ničvrednega, sistem implodira.

Izčrpanje neokolonialnega-neofevdalnega modela je bilo neizogibno in posledično temu je zaton in padec evropskega integracijsko/izkoriščevalskega projekta neizogiben.

<– Globalisti združeno: Elite uperjene proti Trumpu, nacionalizmu v Davosu

Tisoč milijard eur močna časovna bomba v bankah znotraj eurocone –>

 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.