Je Turčija predglasnik globalne dolžniške krize?

Ekonomska kriza, ki se kuha v Turčiji je očitno presenetila mnoge. Verjetno, vsaj delno, je to posledica “obdobja miru” ustvarjenega s strani centralnih bank in njihovih “neobičajnih ukrepov“. Mnogi so si predstavljali, da je zagon “sinhronizirane globalne rasti” tu zato, da ostane. Ampak to je bil samo privid, ki ga je poganjala stimulacija Kitajske in večjih centralnih bank.

Kot smo bili že maja 2018 opozorjeni, globalno kvantitativno zategovanje bo pripeljalo do konca trenutnega poslovnega cikla. To se bo zgodilo zaradi več razlogov (oglejte si Q-review 1/2018), a najbolj pereč med njimi je dejstvo, da bo kvantitativno zategovanje dvignilo obrestne mere in izničilo likvidnost. Zadolženim družbam bo to povišalo stroške, zombie podjetja bo to pahnil v insolventnost, na koncu pa bo to sesulo kapitalske trge. Globalna dolžniška kriza epskih razsežnosti in depresija bodo najbrž sledile. Turčija nam prikazuje, kako bi lahkoto izgledalo.

Uganka dolga

Trenutni poslovni cikel je imel dve izjemne lastnosti.

Prva je bila enormno povečanje bilanc centralnih bank, druga pa zelo hitra rast dolga v ne-finančnih sektorjih, še posebej v takoimenovanih “emerging economies”. Graf 1 predstavlja zaseben dolg ne-finančnega sektorja kot odstotek BDP v razvitih ekonomijah in nerazvitih ekonomijah. Prikazuje minimalno razbremenjevanje v razvitih ekonomijah ter bujno rast zasebnega dolga ne-finančnega sektorja v nerazvitih ekonomijah od leta 2009 naprej.

Private-credit-advanced-emerging

Dolg ne-finančnega zasebnega sektorja kot delež BDP v razvitih in nerazvitih ekonomijah. Vir: GnS Economics, BIS

Porast ne-finančnega zasebnega dolga v nerazvitih ekonomijah sovpada z programi kvantitativnega sproščanja (QE) večjih centralnih bank. S QE je FED začel novembra 2009, QE2 v novembru 2011 in QE3 oktobra 2012. QE BoJ (Bank of Japan) se je začel pozno 2010 in QE ECB se je začel marca 2015. Ti so še posebej prispevali k globalnim finančnim tokovom (poglejte to in to).

Od večjih centralnih bank je Fed zamenjal v kvantitativno zategovanje (QT), ECB naj bi prenehala z odkupi jeseni in BoJ zmanjšuje svoje nakupe. Vse to bo po pričakovanjih pripeljalo do krčenja globalnih bilanc glavnih centralnih bank. To krčenje se je morda že začelo ali pa se bo začelo jeseni. Prvič v zgodovini se bo zgodilo, da se bo bilanca centralnih bank skrčila na trendovski način (trend je del tehnične analize). Globalni QT bo izpustil zrak globalnemu dolžniškemu mehurčku, katerega je QE pomagal ustvariti.

Centralni bankirji imajo zato dolžniško uganko. Zgodnji znaki inflacije v ZDA in zmožnost kontriranja približajoči se recesiji silijo centralne banke v dvige obrestnih mer. Vendar samo trud vložen v pripravo na recesijo z dvigom obrestnih mer lahko povzroči globalno dolžniško krizo in recesijo. Efektivno, so se centralni bankirji sami sebe spravili v kot.

Tokrat bo resnično drugače

Do sedaj je večino dolžniških kriz sprožilo nezaupanje v finance in valuto zadolženih vlad. Tokrat so zasebna podjetja veliko bolj zadolžena, kot vlade. Iz tega razloga bo prihajajoča dolžniška kriza težje premagljiva kot prejšnje. Če so si podjetja masovno sposojala v tujini, bo padajoča zunanja vrednost valute povečaka njihova obrestna plačila in uničila njihovo zmožnost servisiranja teh dolgov in bo s tem hranila valutno krizo. To je srce krize v Turčiji (glej graf 2 spodaj).

Najpogostejši odgovor na dolžniško in/ali valutno krizo je bil višanje obrestnih mer in podpora vladnim financam (z naprimer strukturnim reformami) za povečanje zaupanja mednarodnih investitorjev. Bolj drastični ukrepi pa zajemajo kapitalske kontrole, stečaji ali pa klici po pomoči IMF. Vendar pa, zaradi visoko zadolženega zasebnega sektorja, dvig obrestnih mer zmanjša zmožnost podjetij, da servisirajo svoj dolg in s tem propadejo, posebej še, če niso zmožna ustaviti padanja valute. Čeprav se “ukaz” predsednika Turčije Erdogana, da ne dvignejo obrestnih mer, zdi proti intuitiven, bi dvig obrestnih mer povzročil samo še več razdejanja, saj bi prinesel še več bremen v že tako poškodovan korporativni sektor Turčije.

Preberite tudi: “Nihče ni pripravljen na ECB” – prihajajoča dolžniška kriza eurocone

Alternativni odziv, strukturna reforma, izboljša dolgoročne obete za rast gospodarstva a je lahko škodljiva zasebnemu sektorju na kratki rok z rezom prekomernega kreditiranja, zmanjševanjem števila javnih podjetij in z rezom v vladno trošenje. Kapitalske kontrole, na drugi strani, pa bi zajezile tok kapitala ven iz države hkrati pa bi skoraj zagotovo ubile zmožnost podjetij in bank, da bi si sposojale na mednarodnih finančnih trgih. Bankrot v dolgu denominiranem v tuji valuti bi povzročil enak rezultat.

Dalje, programi IMF bi prinesli nekaj finančnega oaljšanja, zmanjšano likvidnost v bančnem/korporativnem sektorju in prisili bi, da se uvedejo ekonomske in finančne reforme. Vendar bi pa vzpostavili tudi varčevalne ukrepe, izsilili strukturne reforme in povečali bi konkurenco v zasebnem sektorju, kar bi dodatno oslabilo že tako krhek in zadolžen korporativni sektor ter s tem podžgali krizo. Zato je potrebno programe IMF najverjetneje načrtovati drugače. Ne obstajajo noneba jamstva za to, da bodo tokrat učinkoviti v zajezevanju krize. A vendar je to najbrž še vedno najboljša možnost za Turčijo.

Debt-Turkey

Dolg ne-finančnega zasebnega sektorja in splošne Vlade Turčije kot odstotek BDP. Vir: GnS Economics, BIS

Skoraj nobenih mest za skrivanje

Svet se zdi obupno nepripravljen na to, kar se bo odvozljalo. Prejšnji junaki, centralni bankirji, so sedaj krivci, ker so bili oni tisti, ki so sprovocirali skoraj neobvladljivo povečanje dolga s svojimi programi ničelnih obrestnih mer in QE programi. Orodja, ki so v standardnem naboru bojevanja proti krizi se bodo verjetno izkazala za nezadostna in celo kontraproduktivna v nekaterih primerih. Potreben bo zares nov pristop k boju z globalno dolžniško krizo in depresijo, ki sta že na poti. A vendar, ko bo kriza udarila, je možno, da bodo “novi stari” ukrepi (kot je QE) uporabljeni znova in znova, dokler ne bo njihova učinkovitost izginila in/ali pa bo vrednost fiat denarja izgubljena.

Nepremičnine (zemlja), fizično zlato in gotovina spoštovanih (stabilnih) valut in držav bodo edina varna zatočišča tokrat. To pa zato, ker bo prihajajoča kriza najverjetneje pogoltnila vse kotičke sveta. Druga plat kovanca pa je, da bo kriza ustvarila nakupovalno priložnost ranga “enkrat v življenju”. Vse, kar je potrebno, je, da se zagotovi likvidnost kapitala ko bo kriza udarila. Zaradi obsega in dosega prihajajočega ekonomskega kolapsa to ne bo lahko. Čas je pomemben.

<–Kako sistemi propadejo?

Zakaj posebni interesi poizkušajo prevzeti nadzor nad Vladami?–>

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.