Hrana je sedaj investicija – tu imate razloge zakaj se inflacija še dolgo ne bo umirila

18/04/2024 / ambasador21

Eden težjih aspektov izdelovanja gospodarskih analiz je težava obsega dezinformacij skozi katere se je potrebno prebiti vkolikor želimo odkriti resnico v praktično vsaki zadevi. V tem pogledu je ekonomija precej podobna politiki. Propaganda je neskončna in razkrivanje propagande se včasih občuti kot premikanje gore z čajno žličko. Osrednji mediji neprekinjeno lažejo o našem finančnem stanju in pogojih in, ko so končno stisnjeni v kot in morajo priznati kako slabo je stanje stvari potem lažejo o vzrokih. Te laži so ponavadi zasnovane zato, da se jih uporabi bodisi za ustvarjanje izgleda prezapletenosti težave zato, da ljudje obupajo glede razmišljanja o težavi, bodisi se te laži uporabi zato, da odvrnejo od problema in tako potem ljudje krivijo nekega XY grešnega kozla. Glede inflacije pa sledeče:

Centralne banke in poplava FIAT valute

Rast cen povzročata dva glavna gonilnika. Prvi gonilnik je ustvarjanje denarja oziroma ljubkovalno tiskanje kjer potem preveč dolarjev/eurov preganja premalo izdelkov in storitev. Centralne banke vse od dolžniške krize 2008 dobesedno POPLAVLJAJO sistem z FIAT valuto in ameriški FED v ZDA je največji kršitelj tega z naskokom. Govorimo o desetinah bilijonov dolarjev, ki so bili utvarjeni pod domnevo, da se bo tako ustavilo ali pa preprečilo deflatorni kolaps.

V trenutku, ko se je začelo z plandemijskimi lockdowni in je FED zasula gospodarstvo z 8+bilijoni USD preko ukrepov pomoči v obliki Covid dodatkov in PPP posojil, je bila dobava/ustvarjanje denarja v ZDA že na destruktivnih nivojih. Covid pomoči so bile preprosto samo še dodatna dobava denarja, ki je zlomila hrbet kameli. Torej, če bi radi izvedeli, kdo je direkten krivec zato, da so se vaši življenjski stroški povišali za več kot 30% v roku 3 let, je prva vrsta kriminalcev, katere lohka krivite – centralni bankirji.

Vlade in določeni korporativni partnerji vlade so prav tako krivi ampak centralne banke so izvorni mehanizem za vsa inflatorna gibanja. Sodeč po dokazih so centralni bankirji namenoma sprožili stagflacijsko krizo z ciljem, da na gotovini temelječa gospodarstva nadomestijo z brezgotovinsko globalno ekonomijo. No o tem smo veliko že pisali v več različnih prispevkih in na tem mestu ne bomo šli globje.

Preberite tudi: Inflacijski cunami prihaja

Pomanjkanja in ključne surovine

Drugi primarni razlog za rast cen so pomanjkanja ali pa motnje pri ključnih surovinah kot sta nafta in energija. Potrebno se je zavedati, da je zaradi vojne v Ukrajini zahod odrezan od večjega dela ruskega tržišča, ki je bogato z surovinami. Vojna v Gazi pa je povzročila, da so skupine na Srednjem Vzhodu – naprimer hutiji – onemogočile večim tovornim ladjam in tankerjem prehod Rdečega morja. Vsak od teh dogodkov sam po sebi deluje kot majhna grožnja globalnim dobaviteljskim verigam a ko se ti dogodki nakopičijo potem postanejo disruptivni. Zaenkrat je največji dejavnik rast cen energije ker je to ključna surovina, ki omogoča delovanje celotnemu kmetijskemu in proizvodnemu gospodarskemu sektorju. Vsakič, ko boste videli skok cen nafte boste videli skok cen vsega ostalega. To pa je tudi glavni razlog zakaj je vlada Joe “crooked” Bidena aktivno na trg v zadnjih nekaj letih sproščala ameriške strateške naftne rezerve. S tem se je umetno manipuliral ceno nafte navzdol in tako poizkušalo skriti ali pa negirati širše učinke inflacije. Sedaj, ko so pod pritiskom, da napolnijo te rezerve ter s tem kupujejo (po veliko višjih cenah), pa cene nafte na globalnih trgih rastejo in posledično spet rastejo na ameriških bencinskih postajah.

Preberite tudi: Surovinsko-valutna revolucija se je začela…

Medijske dezinformacije in uničujoči stroški hrane

Stroški hrane so od leta 2020 narasli za več kot 30% ali več saj je to odvisno od posameznega izdelka. Čeprav je ameriški indeks cen CPI pred nekaj meseci pokazal “upočasnjenje” splošne inflacije pa to ne pomeni, da bodo cene kmalu upadle. Pravzaprav bodo z vsakim letom samo še naraščale. CPI je orodje za merjenje povprečnih skokov cen več kot 80000 izdelkov in storitev v širokem spektru. Veliko teh izdelkov ali storitev ne sodi med nujne potrebščine ter tako meglijo dejansko inflacijo, ki jo vidimo pri vsakodnevnih izdatkih. Če bi v okviru CPI indeksa pogledali povprečje dnevnih potrebščin, kot so stanovanje, energija, hrana potem bi bil CPI veliko višji.

Ko mediji razglašajo, da je nižji rezultat CPI znak, da se gospodarstvo izboljšuje, pa ponavadi ne omenjajo, da statistični podatek predstavlja samo koliko se bodo cene povišale. Nižji rezultat CPI ne pomeni, da se bodo izdelki na polici pocenili. Inflacija je kumulativna. To pomeni, da 30% povišanje cen hrane s katerim se soočamo v “zahodnem svetu” ne bo izginilo, pomeni zgolj, da cene ne rastejo več tako hitro. In kot smo viceli v zadnjih nekaj mesecih ima inflacija sposobnost vrnitve tako hitro kot, če na ogenj dodamo malce bencina.

Nedavno smo lahko recimo v ZDA (ter s tem v lokalni jezik vseh držav zahoda preveden in serviran vsebinsko identičen prispevek z lokalnimi “novinarji”) prebrali prispevek CBS v katerem so trdili, da lahko pojasnijo zakaj se cene hrane ne ohlajajo. Dejansko je bil celoten prispevek dezinformacija s katero so krivili vse možne grešne kozle in v celoti “spregledali” resnične vzroke. Njihova glavna razlaga je “pohlep-flacija” oziroma v slovenski politični folklori velikokrat izrečena floskula, da so podjetja kriva, da zaračunavajo preveč za svoje proizvode. Z drugimi besedami povedano – krivite podjetja in gospodarstvo, ne krivite centralne banke in ne krivite vlade. Pri tej celotno situaciji so “nedolžni”.

Preberite tudi: “Centralni bankirji so kriminalci” Marc Faber svari “Ko bo enkrat Covid zaključen bodo šle elite v vojno”

Zaenkrat nekih resnih dokazov, ki bi podpirali teorijo “pohlep-flacije”, ni na vidiku. Vsako podjetje ima unikatne stroške, unikatno organiziranost, unikatne industrijske stroške, unikaten nadzor kvalitete in unikatne stroške surovin. Bilanca enega podjetja za peko piškotov bo drugačna od drugega podjetja, ki proizvaja piškote. No potem pa imamo tu še univerzalne stroške, ki se direktno prelivajo v višje cene ne glede na unikatnost podjetja – to pa je energija, delo in ključne surovine. Tisti, ki sledite trgom veste, da cene surovin rastejo. Indeks ICI (Industrial Commodity Index) je danes na precej višjih nivojih kot je bil leta 2020 kot so na višjih nivojih tudi cene nafte in plina. Vsaka ključna surovina, ki jo uporabljajo podjetja za izdelavo izdelkov, se sooča z rastjo njene vrednosti posledično pa stane njena predelava več. Še posebej je zaradi cen nafte kot tudi cen gnojil in kmetijske opreme na udaru kmetijski sektor, da višjega stroška delovne sile sploh ne omenjamo.

V obdobju med 2020 in 2023 se je skupni strošek kmetovalcev za vzgoj pridelkov in rejo čred povišal za več kot 100 milijard USD oziroma za 28% in je trenutno na najvišjih zgodovinskih nivojih – 460 milijard v letu 2023. Zanimivo je kako ta številka sledi povprečni podražitvi cen hrane v istem obdobju. Osrednji mediji vas želijo prepričati, da bodo visoke cene kmalu upadle in zato, da vas prevarajo, vas je potrebno prepričati, da je razlog v nečem, kar lahko “nadzorujemo” ali pa “reguliramo”. Nobenih indikatorjev ni, ki bi kazali na to, da bodo stroški kmetovanja upadli v bližnji prihodnosti in to pomeni, da vas bo kupovanje hrane vsako leto stalo več kot predhodnje leto. Lahko se zgodi, da boste za hrano plačevali VELIKO več kot pa leto poprej.

Preberite tudi: Videoposnetki: Upor kmetov in tovornjakarjev v Nemčiji 2024 proti globalizmu in zelenim politikam

Zato je potrebno na hrano gledati kot na investicijo podobno kot, če bi gledali svoj SPIZ načrt za upokojitev. Če boste hoteli znižati stroške hrane v prihodnosti v smislu hrane, ki jo boste morali kupiti, potem morate kupovati hrano z dolgo obstojnostjo. Če ste mnenja, da je inflacija zgolj začasna in, da se bodo stvari vrnile nazaj v “normalo” kot je bilo to pred letom 2020 potem tega pomisleka zagotovo ne boste vzeli resno. A pomislite na sledeče:

Ozimnica oziroma vložena hrana v letu 2024 stane 30% – 50% več, kot pa leta 2020. Medtem nas nekaj vrhunskih doživljenjskh političnih ekonomistov prepričuje, da se kaj takšnega ne more zgoditi. Ko pa se je zgodilo so trdili, da je prehodne narave. To se je isto izkazalo za napačno. Sedaj pa trdijo, da se bo hrana pocenila potem, ko bodo podjetja prisiljena skozi regulacijo znižati cene.

Glede na to, da vlada posega na trg ali pa trg še vedno reagira na slabe fiskalne politike, je jasno, da je nujnost investirati v prehransko varnost in to čimprej. Vladne kontrole cen se nikoli v zgodovini niso izkazale za učinkovite pri zaustavljanju inflacije. Ko enkrat odvzameš vse spodbude za doseganje dobička bodo premnoga podjetja zaprla svoja vrata in trgovine. To potem povzroči upad dobave izdelkov in cene potem vseeno podivjajo zaradi pomanjkanja.

Ali želite staviti svojo prihodnost na politične ekonomiste establišmenta v smislu, da bodo končno enkrat imeli prav ali pa želite shraniti samo nekaj hrane z zavedanjem, da gredo cene eksponentno navzgor?