Kako tirani z lahkoto zavladajo ljudem

Vprašanje, ki se pogosto zastavlja v različnih svobodnjaških krogih se glasi: kako pridemo do točke obsežne tiranije znotraj družbe? Obstajajo številni dejavniki, ki odločajo o tem izidu, a skozi zgodovino različnih totalitarnih sistemov so se pokazali skupni denominatorji – elementi, ki morajo biti prisotni, zato da tirani prevladajo. Ko uspemo identificirati te skupne elemente v objektivnem smislu, bistveno otežimo obstoj despotskih struktur.

Ovce na poti v klavnico.

Psihologija tirana

Da bi razumeli, kako tirani obvladujejo družbo, moramo najprej raziskati način delovanja možganov tiranov, ker ti ljudje v večini primerov ne razmišljajo tako, kot razmišlja povprečno človeško bitje. To je eden od redkih primerov, kjer bi ljudje morali spodbujati “odtujevanje” neke skupine. Tirani so psihološko abnormalni do tako ekstremnega nivoja, da jih je težko razvrstiti kot človeške. Ključ, za razumevanje motivacijskih dejavnikov tirana in kakšni ti ljudje pravzaprav so, leži na našem razumevanju narcisoidne sociopatije. O tem smo obširno pisali že v prispevku Globalne elite niso človeške. Tu bomo podali povzetek.

Narcisoidne in sociopatske lastnosti, kot mnoge druge psihološke lastnosti, so prirojene. Prisotne so v okoli 5% – 10% katerekoli družbe ob kateremkoli času. V veliki večini primerov te lastnosti ostanejo latentne in ne vplivajo na dejanja osebe ali pa na razmerja v bistveni meri. V manjšini primerov pa narcisoidnost in sociopatija postaneta ključna dejavnika psihe osebe. To se zgodi pri manj kot 1% prebivalstva. Potrebno je jasno poudriti, da niso vsi narcisoidi sociopati in niso vsi sociopati narcisi. Obstajajo ljudje, ki so minimalno narcisoidni in v človeški družbi prosperirajo ter obdržijo zavest. Obstajajo tudi minimalni sociopati v družbi, ki služijo pomembne funkcije v karierah, kjer bi imeli ljudje z močno empatijo težave, kot naprimer določene službe v vojski ali pa v medicinski sferi. Kar bomo danes obdelali so absolutni narcisoidni sociopati – tiste vrste ljudje, ki postanejo morilci, posiljevalci, pedofili in da, tirani.

Sociopatski narcisoidež je motiviran samo na osnovi osebne želje. Niso sposobni empatije do drugih in ljudi vidijo kot neke vrste vir hrane in goriva, namesto kot prijatelje sopotnike v življenju. Svoj manjko vesti smatrajo za evolucijsko prednost: orodje, ki jim omogoča preživeti in prosperirati tako da potlačijo, ukradejo, manipulirajo in pobijajo, če je potrebno, brez občutka krivde ali obžalovanja.

Mislili bi, da je te kreature lahko prepoznati v množici, a ni tako preprosto. Imajo sposobnost oponašanja obnašanja tistih okoli njih, zato da izgledajo bolj človeško. Včasih jih to izda, ker si ne morejo pomagati, in po papagajevsko ponavljajo ali pa ukradejo obnašanje in manire ljudem, ki jih srečujejo, do točke očitnosti. Za tiste neizkušene z narcisoidnimi sociopati, čeprav taktika nekaj časa deluje, ker ljudje mislijo da vidijo nekoga, ki je kot oni sami – odsev. Predstavljajte si to, kot mehanizem za preživetje, podobno, kot kameleon.

Nekatere tirane ta sposobnost naredi ljubljene v javnosti za nekaj časa. Lahko so več stvari večim skupinam in njihova sposobnost prepričljivega laganja je izjemna. Hitro se povzpnejo po lestvici uspeha in gradijo sisteme, ki jim omogočajo prosperiranje. Imajo pa tudi dvome in šibkosti.

V večini primerov so strahopetci. Najljubši način, da dobijo to, kar si želijo je spodkopavanje in prevarantstvo, direktnih konfrontacij se izogibajo. Najljubša jim je uporaba drugih ljudi (uporabnih idiotov) kot orožje ali ščit, namesto, da bi tvegali soočenje s svojimi ideološkimi nasprotniki. Kot paraziti se osredotočajo na ljudi z nizko sotpnjo intelekta ali pa na ranljive skupine.

Obupno si želijo občudovanja s strani ljudi, ki jih terorizirajo. Zato so vedno prisiljeni igrati vloge, da hlinijo izgled normalnosti. Tega ne marajo. Čutijo, da je “kurbanje” veliko pod njihovim nivojem v življenju, prepričani so, d bi morali biti slavljeni takšni kot so, in ne slavljeni zaradi lažne podobe, ki so jo ustvarili. Radi bi prišli “ven iz omare” v nekem smislu, kot narcisoidni sociopati, a če to storijo v stabilni družbeni klimi se jih bodo izogibali ali pa javno linčali. Včasih skupaj ustvatrijo tolpo za lastno zaščito in so pripravljeni sodelovati med seboj dokler obstaja skupna korist.

Posledično ti “ljudje” iščejo ustvarjanje kaosa, zato da nato ponovno organizirajo družbo, ki se obnaša bolj podobno kot oni sami, ali pa razmišljala bolj podobno temu, kar razmišljajo oni. Ko se množice prepriča, da opustijo vest, takrat lahko pošasti pridejo ven na dnevno svetlobo brez strahu.

Preberite tudi: Država iz izobraževanja ustvarila orožje za ustvarjanje ignorance

Takole dosežejo svoj cilj in na sledeče načine jim povprečni ljudje pri tem pomagajo:

Lažne predpostavke

Skoraj vsaka slaba situacija se začne z lažnimi predpostavkami osnovanimi na zgodbici namesto na dejstvih in dokazih. Najbolj nevarna predpostavka, ko govorimo o tiraniji je, da si govorimo: “mi imamo prav, zato ne podpiramo tiranije”. Vprašanje, ki si ga je potrebno postaviti je: “Imajo res prav glede na dejstva?” Če je odgovor “ne”, potem najverjetneje poganjajo sistemsko tiranijo. Najprej se je potrebno zavedati, da si človeška bitja želijo imeti “prav” bolj, kot si želijo biti korektni. Torej z drugimi besedami, srečni so če “zmagajo” v prepirih in konfliktih ne glede, ali je resnica na njihovi strani. Ta pristranskost je vzrok mnogim katastrofam v zgodovini. To ne pomeni, da nimajo vesti. Večina ljudi dejansko ima vest, ki jim govori, da so njihove predpostavke napačne, a še vedno lahko zagrešijo dejanja neumnosti in groze. Na tej točki jim največkrat dalje pomagajo tiranski manipulatorji. Tirani občutijo veliko veselje v ustvarjanju vseh mogočih logičnih zmot, mentalnie gimnastike in moralno spornih “prodajnih nagovorov”, da bi prepričali skupino ljudi, da so njihove napačne predpostavke pravilne. Resnica postane meglena in dokazi postanejo odveč. V tem stanju duha, kjer se posamezniki stopijo skupaj v mafijo, predpostavke postanejo diktati kulta in “zmagovanje” postane ključno. Napačne predpostavke in zgodbice se lahko uporabi,da se normalne pokončne ljudi spremeni v pošasti, vse samo zato, ker zavračajo, da so njihove ideološke pozicije napačne. Vse samo zato, ker jih je strah, da bi se počutili osramočeno ali pa priznali, da so bili prevarani.

Napačne strani

Zavzemanje strani v političnem diskurzu je naravno in normalno. Tudi, ko so ljudje popolnoma iskreni o dejstvih in se strinjajo o osnovnih načelih človeške spodobnosti in svobode, se še nedno ne bodo strinjali glede rešitev, ki naj se uporabijo za spopadanje z vsakokratnim problemom. To ustvari spekter znotraj družbe, ki je vedno prisoten; ne more se pomagati ali zaobiti. Tirani razumejo osnovo tega spektra in ga poizkušajo uporabiti v svojo korist, da bi zmanipulirali ljudi proč od miselnega pogovora v smer brezglavega konflikta. Tirani izkoriščajo množice lažje, ko ljudje predpostavljajo, da koruptivni politični in družbeni voditelji delujejo za “njihovo stran” proti “drugi strani”. Pogosto se te voditelje lahko kupi ali pa se jim grozi toliko časa, da postanejo podložni. Tirani jih nato uporabijo, da navijejo spekter do največjih nasprotij, dokler obe strani ne zavzameta stanja fanatičnosti. To se ne zgodi zgolj samo v politiki, ampak tudi v geopolitiki, saj se celotne narode pripelje do vojne proti drugemu zaradi marionetnih predsednikov in marionetnih vlad zaradi ustvarjenih konfliktov, ki vedno koristijo samo kabali tiranov izza kulise.

Fanatičnost in lažne zgodbe

Fanatičnost je neke vrste psihološka bolezen, ki se jo celo da artikulirati – skozi kulturo se širi kot virus, dokler niso vsi okuženi. Fanatičnost se zgodi, ko oseba sprejme ideologijo do točke, ko le-ta povozi osebnost in dušo te osebe, in ni več sposobna razmišljati jasno kot posameznik. To vključuje tudi razmišljanje o možnosti, da so na napačni strani zgodovine in morale. Fanatičnost velikega obsega je odvisna od števila domin, ki so postavljene ena za drugo. Grožnja razpada družbe in ekonomsko trpljenje pomaga. Ideološki sovražniki morajo biti prikazani kot takojšna in zlobna grožnja samemu tkivu družbe. V nekaterih primerih predstavljajo resnično in ustvarjeno grožnjo (nadzorovana opozicija), v drugih primerih pa so papirnati tiger namenjen temu, da prisilijo neko drugo skupino v tiranske ukrepe. Tirani gradijo lažne zgodbe. To je to v čemer so najboljši. Ljudi spodbujajo, da brez svoje vednosti postanejo zlobneži, ali pa z zlobo obtožujejo nedolžne skupine, da bi zasejali razkol. Od vseh strani potrebujejo, da ena drugo vidijo kot bodisi zavezika ali pa sovražnika. Vmesne kategorije ni. Če se oseba ne podredi pogledom fanatika, potem se mora z njo ravnati takoj kot z grožnjo. To ustvari neskončni prostor z odmevom, ki uniči vsak upor ali nestrinjanje, ne glede na to, kako racionalno. Fanatiki primarno operirajo s strahom, zato so lahek plen za tirane. In nek piflar je nekoč nekje dejal: “Strah je ubijalec uma; strah je mala smrt, ki prinese popolno uničenje.”

Apatija in lažno upanje

Bolj, kot karkoli drugega si tirani želijo apatičnega prebivalstva. Apatija goji samozadovoljstvo in nedejavnost, prav tako pa spodbuja zmotno razmišljanje. Apatični ljudje se nagibajo k filozofiji pacifizma, kot načina za upravičevanje njihovega lastnega obnašanja, a to je samo maska, ki je zasnovana zato, da skrije njihov strah. Morda se bojijo trpljenja, morda se bojijo izgube, morda se bojijo neuspeha, vsekakor strah imajo; in ta strah jim preprečuje, da bi se postavili po robu dogodkom, za katere vedoda so zlobni po naravi in da zahtevajo agresiven odgovor. Apatija se lahko vzgoji v družbi skozi uporabo lažnih upanj. Tirani pričarajo scenarije v katerih se javnost pripravi do tega, da verjamejo, da se bodo pozitivne “spremembe” zgodile vsak čas, ponavadi skozi politiko. A spremembe na bolje ne bo, razen kozmetike. Stvari se samo še poslabšajo. V tem postopku pogojevanja, tirani dvignejo upanje množic, nato pa ga zabijejo v tla znova in znova, dokler se javnost ne vda. Problem ni v tem, da se stvari ne morejo spremeniti na bolje, ampak je v tem, da javnost znova in znova igra po pravilih igre, ki so jih napisali isti ljudje, ki povzročajo trpljenje ljudstva. Da bi stopili ven iz omejitev igre zahteva od nas, da zadeve vzamemo v svoje roke, namesto tega, da čakamo na druge ljudi okoli sebe, da bodo oni naredili spremembo za nas. Zahteva se tveganje. Če se bo farsa tiranije kdaj končala, bodo vsi budni in zavestni ljudje morali sprejeti mnoga tveganja.

Slišano je bilo, da je tiranija naraven in neizogiben proizvod človeške družbe. Da se tiranom ni mogoče izogniti, da bodo vedno obstajali in kakršnikoli poizkusi odstranjevanja tiranov bodo pripeljali do rezultata, da jih bodo zamenjali drugi tirani. To je vrhunec patetične miselne naravnanosti. To je temna praznina nihilizma. Lahko bi se prerekali, da se nima smisla umivati danes, ker bomo jutri tako ali tako spet umazani. A ti ljudje bi sčasoma umrli od bolezni. Če je tiranija človeška konstanta, potem mora biti upor tudi človeška konstanta, v nasprotnem primeru človeštvo umre ali pa je spreobrnjeno v nekaj popolnoma neprepoznavnega.

<– Kako sistemi propadejo?

Sporočilo o odraslosti za dobo tiranije –>

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.