Nemčija pleni domove za migrante

Oblasti v Hamburgu, drugemu največjemu mestu v Nemčiji, so začele zaplenjevati zasebna stanovanja za lajšanje primankljaja nastanitev.

germany

V nikoli videni potezi so hamburške oblasti zaplenile šest stanovanjskih enot v Hamm okrožju v bližini mestnega jedra. Zaupnik, ki so ga določile mestne oblasti, sedaj prenavlja stanovanja in jih bo oddal v najem – proti volji lastnika – najemnikom, katere bo izbralo mesto. Tiskovna predstavnica okrožja Sorina Weiland je dejala, da bodo vsi stroški obnove zaračunani lastniku nepremičnine.

Podobni razlastitveni ukrepi so bili predlagani v Berlinu, nemški prestolnici, vendar so jih opustili, ker so bili razglašeni za protiustavne.

Nekateri nemci se sprašujejo, kaj se bo še zgodilo: Bodo oblasti sedaj omejile maksimalni življenjski prostor na osebo in prisilile tiste z velikimi stanovanji, da jih delijo z neznanci?

Oblasti v Hamburgu, drugem največjem mestu v Nemčiji, so začele z zaplembo zasebnih stanovanja da bi olajšala pomanjkanje nastanitvenih kapacitet – pomanjkanje, ki je bilo akutno pospešeno s strani kanclerke Angele Merkel z odločitvijo o odprtju meja za več kot 2 milijona migrantov, ki so prišli v državo v zadnjih letih.

Mestne oblasti plenijo tržne nepremičnine in jih spreminjajo v migrantska zatočišča že od leta 2015, ko je Merklova odprla nemške meje več sto tisočerim migrantom iz Afrike, Azije in Bližnjega Vzhoda. Sedaj pa mestne oblasti zaplenjujejo stanovanjske nepremičnine, ki so v lasti zasebnih državljanov.

V nezaslišani potezi so hamburške oblasti nedavno zaplenile 6 stanovanjskih enot v Hamm okrožju blizu centra mesta. Enote, ki so v lasti zasebnega lastnika potrebujejo obnovo in so prazna že od leta 2012. Zaupnik, ki ga je določila mestna oblast sedaj prenavlja nepremičnine in jih bo oddal – proti volji lastnika – najemnikom, katere bo izbralo mesto. Tiskovna predstavnica okrožja Sorina Weiland je dejala, da bodo stroški prenove zaračunani lastniku nepremičnine. Zaplemba je avtorizirana zaradi Zakona o hamburškem varovanju nastanitve (Hamburger Wohnraumschutzgesetz), zakon iz leta 1982, katerega je spremenila mestna socialistična oblast v maju 2013 na način, da omogoča mestu zaplembo katerekoli stanovanjske nepremičnine, ki je prazna več kot 4 mesece.

Prisiljeno oddajanje, prvo take vrste v Nemčiji, je namenjeno pritisku na lastnike drugih prostih rezidenc v mestu, da jih dajo na razpolago za najem. Od približno 700.000 enot za oddajanje v Hamburgu naj bi jih bilo nekje med 1000 in 5000 (manj kot 1%) prostih, sodeč po oceni hamburškega senata.

Germany's Exports Climbed In 2016 To A Record Trade Surplus

Socialisti in Zeleni so v Hamburgu nedavno vzpostavili posebno telefonsko številko – vročo linijo, kjer lahko lokalni prebivalci prijavijo proste nepremičnine. Aktivisti so celo ustvarili spletno stran – Leerstandsmelder (detektor razpoložljivosti) z namenom identifikacije nezasedenih nepremičnin v Hamburgu in drugih nemških mestih.

Neznanka ostaja, zakaj je lastnik v Hamm okrožju pustil svoja stanovanja praza več kot 5 let. Nekateri ugibajo, da je morda zaradi lokacije nerentabilno prenavljati in najverjetneje nebi nikoli dobil povrnjenih z najemnino.

Drugi krivijo nemške mestne oblasti, da niso izdajale več gradbenih dovoljenj s katerimi bi gradili nove rezidenčne enote. Študija iz leta 2012 – dolgo preden je migranstka kriza dosegla epske proporcije – napoved, da do bo imel Hamburg do leta 2017 manjko vsaj 50.000 stanovanjskih enot za oddajanje.

Leta 2016 pa je bilo zgrajenih samo 2433 novih stanovanjskh enot, odobrilo pa se je samo 2290 novih gradbenih dovoljenj, sodeč po statistiki mesta Hamburg. Te številke so rahlo višje (2192 novih enot in 2041 izdanih gradbenih dovoljenj) kot leta 2015.

V letu 2012 je socialistična oblast Hamburga predstavila načrt izgradnje 6000 novih rezidenčnih enot na leto. Načr se nikoli ni materializiral, zaradi, pazite to, vladno vsiljenih maksimalnih najemnin, ki finančno nikoli ne odtehtajo gradbenih stroškov.

Od takrat naprej, se je mesto poslužilo zaplemb zasebne lastnine, za reševanje namestitvene krize, ki so jo sami povzročili.

1.oktobra 2015 je hamburški parlament (Hamburgerische Burgerschaft) sprejel nov zakon, ki omogoča mestnim oblastem zaplembo prostih tržnih nepremičnin (pisarne in zemljo), z namenom nameščanja migrantov.

Mestne oblasti so dejale, da so ukrepi potrebni zato, ker je v tem času, dnevno prihajalo po 400 novih migrantov v Hamburg posledično so bila vsa obstoječa migrantska zavetišča polna. Dejali so, da ker lastniki prostih stanovanj teh niso hoteli na prostovoljni bazi izročiti mestnim oblastem, mora mesto dobiti pravico, da jih vzame na silo.

Ukrepu so aplaudirali tisti iz levega političnega spektra. “Delamo vse kar moremo, da begunci ne bodo brezdomci med prihajajočo zimo,” je dejal senator Till Steffen iz stranke Zelenih. “V ta namen potrebujeo proste komercialne enote.”

Drugi so oporekali naporom države pri zaplembi zasebne lastnine, jih označili za avtokratske in podobne komunizmu. “Predlagana zaplemba zasebne zemlje in stavb je velik napad na lastninske pravice meščanov Hamburga,” je dejal Andre Trepoli iz sredinsko desne CDU (Christlich-Demokratische-Union). “Govorimo o razlastitvi države.” Dejal je, da je predlagan ukrep “zakon ustrahovanja”, ki je pripeljal do “zloma političnega jezera z daljnosežnimi posledicami”. Dodal je, da “cilji ne upravičujejo nekaterih in vseh sredstev”.

Katja Sunding, voditeljica svobodnih demokratov (FDP) v Hamburgu je dejala, da je predlagan zakon “nesprejemljivo prečkanje rdeče črte…taki prisilni ukrepi bodo samo še podžgali sentiment proti beguncem”.

Podobni razlastitveni ukrepi so bili predlagani v Berlinu, nemški prestolnici, ampak so bili opuščeni, ker se smatrajo za protiustavne.

Novembra 2015 so zakonodajalci v Berlinu razmišljali o krizni zakonodaji, ki bi lokalnim oblastem omogočila zaplembo zasebnih rezidenc za namestitev prosilcev za azil. Predlog bi avtoriziral policiji prisilno vstopanje v zasebne domove in apartmaje brez naloga, na podagi katerega bi nato ugotavljali primernost za namestitev beguncev in migrantov.

Zakon je predlagal berlinski župan Michael Muller, član sredinsko leve SPD, kateri bi spremenil 36.člen Zakona o javnem redu in varnosti v Berlinu (Allgemeine Gesetz zum Schutz der offentlichen Sicherheit und Ordnung ASOG), kateri trenutno dovoljuje policiji vstop v zasebne prostore samo v izrednih primerih, torej “preprečitev akutnih groženj”, torej boj proti resnemu kriminalu. Muller je želel razširiti obseg pregledov brez naloga sodnika na način, da bi policija lahko vstopila v stanovanje iz razloga “preprečevanja brezdomstva”.

Predlog je bil skrit pred javnostjo dokler ni vodja Svobodnih Demokratov FDP v Berlinu, Sebastian Czaja opozoril, da bi ukrep kršil nemško ustavo. Izjavil je:

“Načrti berlinskega senata za zaplembo rezidenčne in komercialne nepremičnine brez privolitve lastnika za nameščanje beguncev je odprta kršitev Ustave. Poizkusu senata, da spodkopava ustavno pravico do lastnine in nedotakljivosti doma, se mora odločno nasprotovati.”

Od takrat naprej je županova pisarna in senat opustila svoje načrte. Raziskovalni novinar Gunnar Schupelius, kolumnist berlinskega časopisa BZ je napisal:

“Čudno poročilo je krožilo ta konec tedna. Senta bi odobril policijo vstop v zasebne domove, da bi tam nameščali begunce, celo proti volji lastnika. Mislil sem da je samo satira, nato nesporazum, ker osnovni zakon člen 13.navaja: “Dom je nedotakljiv”. “Tako sem šel iskati vir tega čudnega poročila in ga tudi našel. Obstaja “predlog”, ki ga je pisarna Senata(Senatskanzlei) poslala senatorjem. Pisarna Senata je drugo ime za pisarno župana. Stalni sekretar je Bjorn Bohning (SPD)…”
“Prelog je jasen: Policija lahko vstopi na zasebno lastnino brez naloga sodišča zato da išče namestitev za begunce ko jim grozi brezdomstvo. To lahko naredite brez soglasja lastnika. In ne samo, da se to dovoljuje policiji ampak tudi regulatornim agencijam.”
“Ta delikaten predlog je bil deležen malo javne pozornosti. Samo predsednik berlinske FDB Sebastian Czaja se je oglasil in posvaril pred načrtnimi pripravami na kršenje ustave. Interno bi se morali zgoditi protesti. Predlog pa je nato nenadoma izginil iz mize. Je popolnoma izginil ali se bo vrnil?”

Ostaja nejasno, zakaj ni nihče spodbijal ustavnosti hamburškega zakona o razlaščanju. Med tem pa se nekateri nemci sprašujejo kaj sledi: Bodo oblasti sedaj omejile maksimalno količino življenjskega prostora na osebo in s tem prisilile tiste z velikimi stanovanji, da jih delijo z neznanci?

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s