Tisoč milijard EUR močna časovna bomba v bankah znotraj eurocone

Banke v euroconi so na borznih trgih doživele dramatiče padce, kljub temu, da so rezultati stres testov ECB znani. Bančni Index EU je v zadnjem letu padel za 25% kljub celoletnim priporočilom skoraj vseh borznih posrednikov, da bo rastel. To naj nebi presenetilo nikogar, saj smo v preteklosti videli, da so ti stresni testi samo teoretična vaja. Še več, rezultate teh stres testov izpodbijajo širom EU, in prav je tako, ker se stres-test vaja začne z najbolj neumno ekonomsko predpostavko,katero si lahko zamislite: Ceteris Paribus ali “vse ostalo ostane enako”, kar se seveda nikoli ne zgodi. Vsak upravljalec kapitala ve, da se riziko gradi počasi in zgodi hitro. Razočaranje pri zaslužkih, naraščujoče tveganje v euroconi kot na diverzifikacijskih trgih eurocone, kot so nova tržišča (emerging markets), šibke marže pri neto dohodkih in nizki donosi na lastniški kapital so dejavniki, ki so prispevali k šibki predstavi evropskih bank. Investitorji so upravičeno sumničavi glede konsenza o ocenah za 2019, predvsem glede pričakovanj o dvomestni rasti EPS (Earnings per share) oziroma zaslužek/delnico. Te stopnje rasti so nemogoče v trenutnem makroekonomskem scenariju.

Banke v evroconi so opravile dobro delo pri stabiliziranju svojih kapitalskih struktur, dosegle so skoraj 1% povečanje Tier1 osnovnega kapitala na letni ravni. Vprašanje pa je, če je to dovolj.

Dva faktorja tehtata sentiment:

  1. Več kot 104 milijarde EUR rizičnih “hibridnih obveznic (CoCo obveznice)” je vključenih v računanje osnovnega Tier1 kapitala.
  2. Celoten obseg slabih posojil, ki se ne vračajo, je po celotni EU še vedno okoli 900 milijard EUR, kar je krepko nad predkriznimi nivoji, provizijsko stopnjo pa imajo, to so lastne številke Evropske Komisije, samo pri 50.7% (provizijska stopnja je razmerje med obveznostjo in dejanskim plačilom…torej če je obveznost 200eur/mesec, plačano pa je bilo 100eur/mesec, je stopnja 50%, seveda tudi ob upoštevanju roka plačila, ponavadi so pri slabih posojilih znotraj eurocone zamiki rednih plačil preko 90 dni). Čeprav je razmerje padlo za 4.4%, kar je okoli -!% na letni ravni, absolutne številke ostajajo previsoke in provizijska stopnja je prenizka.

To se imenuje “tisoč-milijardna ali bilijonska časovna bomba eurocone”(Imena velikih števil Wikipedia ) . Riziko vreden en bilijon eurov, a MSCI Europe Bank Index (index skupne tržne kapitalizacije srednjih, velikih in največjih bank znotraj eurocone, ki odgovarja približno 85% celotne tržne kapitalizacije VSEH bank znotraj eurocone) pokaže, da je skupna tržna kapitalizacija bank znotraj eu cone okoli 790 milijard eur.

Osredotočimo se na CoCo obveznice, ker je veliko manj analiziran problem. 104 milijarde eur CoCo obveznic je lahko dvorezen meč. Na eni strani predstavljajo enega najbolj priljubljenih inštrumentov za popravljanje osnovnega kapitala na hiter način. V zadnjih letih so bile zelo priljubljen inštrument za utrjevanje kapitala in diverzifikacijo virov financiranja. Na drugi strani pa je to visoko-rizičen kapital, ki lahko sproži domino efekt na lastniški kapital in druge obveznice entitete, ki izdaja CoCo obveznice. Priznajmo si, ideja, da CoCo obveznice lahko defaultnejo brez širjenja okužbe na ostalo kapitalsko strukturo je preprosto nora. CoCo obveznice so hibridne obveznice. Bonitetne agencije jim pripisujejo do 50% komponente lastniškega kapitala, ker investitor lahko izgubi celoten kupon, kot tudi del ali pa vso glavnico, vkolikor kapitalsko razmerje entitete, ki je izdala CoCo obveznice, pade pod 7% ali 5%.

Te visoko-rizične obveznice se je izdajalo pogosto in z velikim uspehom v svetu, v katerem so bili investitorji lačni po vsaj nekaj donosa v luči padajočih obrestnih mer in ko so mnogi predvidevali večanje moči bank. To je bil skoraj “brezmožganski” napor. Osnovni – jedrni kapital je rastel, banke so bile močnejše kot kadarkoli, donosi na te Co-Co obveznice pa so med 4 – 7%. Razen rizika, ta pa je bil veliko višji. Leta 2011 so evropske banke izdale za 10 milijard EUR teh produktov, katerih donosi so se gibali pri okoli 10%. Izgledalo je kot varen posel s skoraj nič tveganja. Politika centralnih bank in finančne represije, je ponovno vodila investitorje, da so prevzeli več tveganja za nižje donose. Do leta 2017 so banke v euroconi izdale za več kot 70 milijard eur CoCo obveznic, donosi pa so padli na 4%. Iz 10% na 4% donos hkrati pa se je tveganje postopoma nabiralo, delnice bank so začele padati in gospodarski kazalci so začeli z razočaranji. Ti proizvodi so bili izredno priljubljeni, saj je zelo malo investitorjev mislilo na to, da bodo banke imele težave z zagotavljanjem 10% Tier 1 kapitalske ustreznosti. Riziko, da bi padle pod 10% v osnovnem kapitalu, se je zdel skoraj ničen.

“Nemogoče” in “brez tveganja” sta zelo nevarni frazi v kateremkoli kapitalskem razredu. V kapitalskem razredu hibridnih obveznic pa je popolnoma neodgovorno verjeti v nič tveganja.

Nedavna študija – Okužba v evropskih CoCo trgih, ki jo je izvedli profesorji Pierluigi Bologna, Arianna Miglietta in Anatoli Segura je zaključila, da: “Rekapitalizacija bank zaradi skrbi glede CoCo trgov ne more biti škodljiva za stabilnost ostalih tržišč. Če se bo delovanje CoCo obveznic še naprej izkazalo kot destabilizirajoče pri prihodnjih stresnih situacijah, bi bilo primerno oziroma obvezno ponovno razmisliti o njihovi vlogi, kot kapitalsko-regulatorno orodje.”

Ni presenečenje, da so CoCo obveznice strmo padle in ustvarile domino efekt, ki vpliva tudi na lastniški kapital. Ideja, da lahko obveznica propade brez, da bi ogrozila osnovni kapital ali pa solventnost banke, ki jih je izdala, se je lahko porodila samo centralnim načrtovalcem, ki se jim niti sanja ne o tem, kaj je tveganje in kaj je okužba.

f

Banke v euroconi so konec avgusta doživele odboj a projekcije dobičkov padajo.

Tveganja pri CoCo obveznicah so očitna, pri slabih posojilih pa se skrbi akumulirajo.

  • Šibkejši dobički pri posojlojemalcih zaradi gospodarskega ohlajanja. Po podatkih BIS (Bank for International Settlements Basel) je odstotek velikih zombie podjetij (tistih, ki niso zmožna plačati stroškov obresti z operativnimi dobički) poletel na 9%.
  • Potreba po pospešeni rekapitalizaciji z namenom, da se izognejo naslednji krizi, ki bo otežila refinanciranje slabih posojil.
  • Vpliv globalnega ohlajanja v bankah, ki so izbrale osnovo za svojo rast na novih trgih (emerging markets), surovinah in financiranju javnih infrastrukturnih projektov.

Vsakdo, ki verjame, da se bo te težave rešilo s podaljšanjem kvantitativnega sproščanja in nizkimi obrestnimi merami, se v zadnjih letih ni naučil ničesar. Kar ta tveganja dokazujejo je, da morajo banke v euroconi začeti z veliko bolj agresivnimi načrti za rekapitalizacijo. Povečanje kapitala in uničenje gotovinskih dividend se bo po vsej verjetnosti vrnilo. Managerji bank tega ne želijo storiti, saj so po njihoviem, delnice prepoceni, a čakanje na odboj se je izkazalo za veliko napako. Leto 2018 je bilo popolno leto zaradi popolne kombinacije, ki je potisnila vrednosti delnic bank višje in sicer: Zaupanje v eurocono, verjetnost dviga obrestnih mer, izboljšanje fundamentov in rast dobičkov. Nič od tega se ni zgodilo. Čakanje na to, da se bo stanje v kapitalskih razredih izboljšalo ni dovolj.

Evropske banke so na boljšem, kot tri leta nazaj. Niso pa nisi blizu tega, da so rešile svoje izzive.

<– Nihče ni pripravljen na ECB: prihajajoča dolžniška kriza eurocone

Eksodus iz spirale pogube: tujci vnovčili rekordne količine italijanskih obveznic –>


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.