HIPOTEKA ali kaj se je zgodilo, ko smo dobil sistem plačevanja z papirnato valuto, ki ni bila več vezana na zlato.

Tokratni blog entry se nanaša na zadevo, katero pravniki poimenujejo hipoteka, ekonomisti hipoteko imenujejo “dolgoročna obveznost, ki pa ti nudi osnovno sredstvo-nepremičnino, s katero lahko ustvarjaš denarni tok, da obveznosti dolgoročnega financiranja lahko izpolnjuješ ”, bankirji pa tej zadevi rečejo “kreditna pogodba zavarovana z nepremičnino”… človeku, ki ni iz katere od teh strok zveni to učeno, priznam, ampak ta ekonomsko pravni besednjak ima svoj namen. Namreč da čim manj ljudi sploh hoče vedeti, kaj sistemsko in v naravi to dejansko pomeni za vaše življenje. Govoril bom tudi o obrestni meri na hipotekarne kredite, ter o sodnem primeru Jerome Daly proti First national bank of Montgomery decembra 1968 leta, kjer se je dokazalo, da kreditne pogodbe v takem sistemu(kjer ni zlate podlage) niso v skladu s pravnim redom obligacijskih razmerij.

Pa začnimo po vrsti. Veliko od Vas se je, se ali pa se bo nahajala v življenju v situaciji, ko bo iz takšnih ali drugačnih razlogov potrebno kupovati nepremičnino. Za ljudi iz kvadranta zaposlenih to predstavlja še posebej velik izziv, saj nimajo svojih podjetij, s katerimi bi ustvarjali toliko dobička, da bi lahko brez pomoči banke zagotovili te vsote. Tako se slej ko prej znajdete v kaki notarski pisarni, kjer Vam notar bere vsebino notarskega zapisa o črpanju kredita za nakup nepremičnine, zraven pa sedi še kak mlad Yapi, ki zastopa banko in pazi, da so vse pikice in vejice na svojih mestih(ter seveda da so vitalni interesi banke zavarovani ). Tako podpišete šop papirjev, na osnovi katerih Vam banka izda glavnico za nakup. Ker pa so seveda v bankah bolj finančno šibki(?), Vam zaračunavajo na glavnico še obresti, da si pokrijejo stroške proizvodnje denarja J. Na dan 18.10.2009 je v Sloveniji običajna praksa, da se zagotovi cca 30% lastnih sredstev ter cca.6.-7.5% obrestna mera, pri katerikoli komercialni banki. Tako sedite pri notarju poslušate, nakoncu podpišete…No potem pa bančni referent-Yapi vzame overjen notarski zapis kreditne pogodbe in oddirka na banko. V roku 24-48 ur ima prodajalec nepremičnine ta znesek na računu(s katerim potem operira naprej, kar je zelo pomembno za money supply ), vi pa imate v zemljiški knjigi vpisano lastninsko pravico ter v razdleku hipoteke “na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa se na podlagi notarskega zapisa o kreditni pogodbi vpiše hipoteka v višini XY EUR z obrestno mero ZF %” . Vam zgoraj omenjeni postopek zveni znano? No pa poglejmo sedaj tole malce širše, z zdravo pametjo.

Foto.508

Sestavni del vsake pogodbe po anglo saksonškem pravu je načelo “quid pro quo”, kar bi v grobem pomenilo, da “jaz obljubim da bom naredil X, ti pa v zameno obljubi, da boš naredil Y”, angleški izraz je bojda “consideration”. Se opravičujem, če je kak pretirano napiflan pravnik med bralci tokratnega bloga, spodaj imaš možnost pošiljanja komentarjev in kaka bolj “slovensko prijazna” razlaga “quid pro quo” načela bi bila pravzaprav dobrodošla J. Torej jaz obljubim, da bom z obrestmi vred vračal kredit, banka pa mi zato, ker imam dobro službo in veliko plačo to verjame. Vendar ko pridemo do tehtanja vložka pogodbenih strani pride do določenih pomislekov. Predvsem se tukaj pojavlja dejstvo, ki se mu reče tiskanje denarja. Torej, vi kupite nepremičnino, v kateri si ustvarite svoj dom, pisarno ali ga dajete v najem, z sredstvom, ki je bilo ustvarjeno zgolj kot komercialen bančni zapis. Američani bi temu rekli “book keeping entry” torej računovodski vnos – knjiženje. Si lahko mislite kakšen sistem? Nepremičnina, ki je sestavni del zemeljskega površja, je bila kupljena, oziroma je bila prodana, zgolj z računovodskim vnosom na list papirja. No morda bi se moralo omeniti še dejstvo, da ima kredit ročnost, ponavadi med 15-30 leti(vsaj stanovanjski). Kar praktično pomeni, da če je družina nastanjena v nepremičnini, ki je obremenjena s hipoteko, potem je lastnik bolj ali manj prisiljen delati tako, kot mu sistem veli, da lahko odplačuje ta kredit. Ampak življenja teh ljudi niso pomembna, pomemben je računovodski vnos ter dejstvo, da iz 100.000eur hipotekarnega kredita banka s sistemom “fractional reserve lending” ustvari še za 900.000eur novih komercialnih, kratkoročnih posojil (ki imajo vsa obrestno mero ampak o tem kasneje). Ter seveda ne bomo govorili o tem, da so hipotekarne pogodbe dostikrat sestavni del ekostičnih finančnih inštrumentov, ki se prodajajo na nereguliranih trgih derivatov.

Jerome Daly vs. First National Bank of Montgomery USA

December 1968

http://www.angelfire.com/ut2/lrtopham/courtcase/creditriver.html

Ta sodni primer, ki je med drugim omenjen tudi v kultnem filmu Zeitgeist II: Addendum, bi lahko spravil na kolena celoten finančni sector, če bi mu bilo namenjeno dovolj pozornosti. Osnovno jedro spora je bilo v dejstvu, da banka, v primerjavi z nepremičnino, ni v kreditni pogodbi ponudila ničesar enako vrednega, kot je sama nepremičnina. Predvsem dejstvo, da se denar ne ustvari oziroma ni lastnina banke, dokler ni v banki notarskega zapisa o kreditni pogodbi je pretehtalo jeziček sodnih tehtnic na stran Jerome Daly-a. Predsednik banke je pod zaprisego izjavil stavke kot naprimer:

”  Mr. Morgan admitted that all of the money or credit which was used as a consideration was created upon their books, that this was standard banking practice exercised by their bank in combination with the Federal Reserve Bank of Minneapolis, another private Bank, further that he knew of no United States Statute or Law that gave the Plaintiff the authority to do this. Plaintiff further claimed that Defendant by using the ledger book created credit and by paying on the Note and Mortgage waived any right to complain about the Consideration and that the Defendant was estopped from doing so.”

“Plaintiff admitted that it, in combination with the federal Reserve Bank of Minneapolis, which are for all practical purposes, because of their interlocking activity and practices, and both being Banking Institutions Incorporated under the Laws of the United States, are in the Law to be treated as one and the same Bank, did create the entire $14,000.00 in oney or credit upon its own books by bookkeeping entry. That this was the Consideration used to support the Note dated May 8, 1964 and the Mortgage of the same date. The money and credit first came into existence when they created it. Mr. Morgan admitted that no United States Law Statute existed which gave him the right to do this. A lawful consideration must exist and be tendered to support the Note. See Ansheuser-Busch Brewing Company v. Emma Mason, 44 Minn. 318, 46 N.W. 558.”
“The Jury found that there was no consideration and I agree. Only God can create something of value out of nothing. Even if Defendant could be charged with waiver or estoppel as a matter of Law this is no defense to the Plaintiff. The Law leaves wrongdoers where it finds them. See sections 50, 51 and 52 of Am Jur 2nd “Actions” on page 584 – “no action will lie to recover on a claim based upon, or in any manner depending upon, a fraudulent, illegal, or immoral transaction or contract to which Plaintiff was a party.”

“Plaintiff’s act of creating credit is not authorized by the Constitution and Laws of the United States, is unconstitutional and void, and is not a lawful consideration in the eyes of the Law to support any thing or upon which any lawful right can be built.”

MODERN MONEY MECHANICS

http://www.rayservers.com/images/ModernMoneyMechanics.pdf

To je neke vrste kuharica za kuhanje denarja in vsakemu normalnemu odraslemu, ki zna angleško, bi toplo priporočal branje tega priročnika. V njem piše recimo tudi to, da “ko banka dela posojilo banka sprejema obljube v zameno za kredit. Rezerve banke se ne spreminjajo skozi transakcije s posojili, depoziti kreditov pa ustvarjajo nove rezerve v celotnem bančnem sistemu”

Foto.507

Kar je recimo zanimivo, saj je navedeno v bistvu to, da bančno poslovanje ni oškodovano niti za 1 cent, če nekdo hipoteke ne odplačuje, lastnik nepremičnine pa lahko ostane brez strehe nad glavo. Socialni davek, ki se zgodi sistemu v primeru takih življenjskih situacij je zaradi multiplikativnega učinka bistveno večji, kot pa če bi se preprosto podržavilo tiskanje denarja. Tako bi zakonodajni, sodni, izvršilni dodali še monetarno vejo oblasti, v kateri nebi bili zaposleni strokovnjaki za dobičke, ampak strokovnjaki za stabilne finančne trge, ki posledično omogočajo normalen razvoj človeških družin. Stabilen finančen sistem omogoča transparentno trgovanje, v realnem sektorju pa je socialni mir,  ker imajo ljudje zagotovljene vse življenjsko potrebne materialne stvari.. Zakaj pa to ni možno v trenutni obliki monetarnega sistema, pa v naslednjem odstavku.

OBRESTI

Finančen sistem, kot ga poznamo v Evropi in Ameriki, ter povsod drugje, kjer je način poslovanja primerljiv, ima vgrajeno obrestno mero. Kar v bistvu enostavno povedano pomeni, da boste v nekem časovnem obdobju vrnili še več, kot ste si sposodili. V realnem sektorju pa se to izkazuje kot zelo obremenjujoč dejavnik na blagostanje družbe.

Foto.506

Centralna banka določa obrestno mero, v Evropi EURIBOR, Švica LIBOR, Amerika central interest rate, itd…To je neka kvazi obrestna mera, po kateri si komercialne banke sposojajo “sveži denar”. Nato pa komercialne banke dodajo še medbančni pribitek in voila, ste mimogrede na 6.4% obrestni meri. Če imate obdobje kreditiranja 240 mesecev, znesek 100.000eur in anuiteto okoli 739eur/mesec, pomeni, da boste prinesli nazaj v banko cca. 177.528,00eur (vir je online izračun stanovanjskega posojila na dan 19.10.2009  www.skb.si kjer vzamemo zavarovanje kredita s hipoteko). To pomeni, da morate 77.528eur pobrati nekje v vračilni dobi kredita. To pomeni, da morate mesečno zbrati cca. 323eur za obresti, zbirate pa denar v kroženju v danem časovnem preseku. Tako mislim da so stečaji podjetij, nizke plače in visoki osnovni življenjski stroški, visoka brezposlenost(v oktobru 2009 mislim da smo na cca 115.000 nezaposlenih) v Sloveniji tudi posledica tega dejstva, da v sistemu ni dovolj denarja v kroženju. Kar je zaradi dejstva, da smo v ERMII območju EU, pravzaprav čudno 🙂 z občutnim padcem slovenskega izvoza pa zadeva lahko postane resna. Ampak to ni današnja tema blogginga 🙂

Ko vzamete posojilo, dobite glavnico nakazano na vaš račun. Vendar imajo vse kreditne pogodbe obrestno mero, katero je potrebno odplačevati in Vam zneska obresti banka ne nakaže zraven glavnice. Kot je bilo v prejšnjem odstavku razloženo, se ves denar v obtoku ustvari iz glavnice kredita, ki omogoči nadaljne depozite itd…Tako avtomatično v sistemu ob določenem časovnem preseku niti v teoriji ni dovolj denarja za poplačilo vseh obresti, ki izhajajo iz naslova najetih kreditov. Zaradi tega mora biti večen dotok novega denarja ter kontinuirana potrošnja. Tako imamo v sistemu vedno tekmo med gospodarskimi subjekti(za tržne deleže) in med posamezniki(za delovna mesta), ki se v praksi izražajo v stečajih, brezposlenosti itd itd itd. In to vse iz preprostega naslova da “v kroženju ni nikoli dovolj denarja, ki bi lahko poplačal vse obveznosti”.

Glavnico kredita dostavi v sistem centralna banka. V bistvu ni popolnoma nič važno, pri kateri komercialni banki ste komitent, saj vsa mreža vodi direktno v centralno banko Evrope.  Ves znesek kredita, ki ga najamete, gre v obliki nakazila na TRR prodajalcu nepremičnine recimo. Tako recimo kredit v višini 100.000eur pri NLB postane depozit v višini 50.000eur pri Unicredit-u, 20.000eur ostane na TRRju kakega avtosalona, 2x po 15.000eur pa ostane na TRRju prodajalca in njegove žene. Iz tega depozita pa lahko banka naredi za cca. 450.000eur novih posojil…zanimivo kajne?

Kapitalizem in bančni sistem v taki obliki ni vzdržen. Zagovarjam ustanovitev monetarne veje oblasti, ki bo poleg zakonodajne, sodne in izvršilne skrbela za stabilen finančne sistem, ki ne bo v privatnih rokah z namenom maksimizacije dobička za ceno človeških življenj v zameno za “računovodski vnos”. Če smo v demokraciji, kjer se življenje poudarja kot neko sveto zadevo, naj to velja tudi v monetarnem sistemu, ne samo, ko se je treba po televiziji slikati s kakimi gasilci, reševalci ali policisti, ki so rešili kako osebo iz kake zagate. Da nekdo ostane brez službe, strehe nad glavo ali pa naredi samomor zaradi finančnih zadev, pa se nam zdi popolnoma vsakdanje, potihem vemo vsi, da nas boli k* *** za sodržavljane, ampak potem se nehajmo vsaj pretvarjat, da se imamo radi in da smo socialna družba, kjer bo boljše tako…saj vsi radi lažemo sami sebi ampak…..nekje je meja….

Advertisements

15 thoughts on “HIPOTEKA ali kaj se je zgodilo, ko smo dobil sistem plačevanja z papirnato valuto, ki ni bila več vezana na zlato.

  1. Bravo Andrej! Nadaljuj v takem stilu. Počasi boš predstavil in razkrinkal vse.

    Ti je Gustl že ponudil objavo na Financah? Vsekakor bi takile zapisi koristili vsakomur.

    Še enkrat čestitke in pogumno naprej!

    Anže

  2. Andrej,

    odličen prispevek! Upam, da si bo tole prebralo čim več Slovenceljnov in da si bodo nato ogledali še Zeigeist I in II… Večini folka se tudi približno ne sanja, kaj se dogaja v zakulisju; vsi pridno hodimo v svoje službice in znojimo svoje riti za imaginarno plačilo, katerega nam v večini itak takoj vzame banka… no, pa saj si tak al tak že vse ti napisal…. 🙂

    Ko bom velik, bom bankir! :)))

    LpL

  3. Se hecas ne? Bolj polovicarsko spisanega (prepisanega?) sestavka, polnega !faktualnih!, !logicnih! in pravopisnih napak ze dolgo nisem prebral. Pa veliko berem.

    Kaksna je tvoja izobrazba? Mocno upam, da nimas ekonomske izobrazbe, kajti, ce je tak zmazek delo mlajse generacije diplomantov nase EF, potem imamo pred seboj precej vecji problem, kot pa si ga ti zelel zgoraj (precej neuspesno) prikazat.

    lpJ

    • Je že res, da je vsebina članka povzeta, dodani so praktični primeri za boljše razuumevanje laikov.

      Sam, ko diplomant EF sem pa zelo vesel takih objav, tudi če je noter kakšna napaka.

      Glede kakovosti študija na EF, v smislu usposabljanja diplomantov, za dejansko razumevanje sedanjega in zgodovnskega konteksta sistema obveznih rezerv in z njimi povezane problematike ekonomskih manipulacij centralnih bank v povezavi s finančnimi lobiji, v devedestih letih ni blo nič pametnega povedanega. Mogoče je sedaj kaj bolje.

      Če pa nekdo iz EF, nepoučenost peščice oz. posameznika (pa čeprav iz EF) problematizira ter ga, v primerjavi s ključnim globalnim problemom, opredeli kot precej večji problem, mu vsaj priporočam, da drugič daje manj akademsko potentne izjave in poleg tega predlaga kakšen kvalitetnejši vir, da se vsi skupaj še kaj koristnega naučimo.

      Jaklič praviš…. ja ne me jebat…. Sem oba izjemno cenil. Ne morem verjet, da bi bil kdu od njiju tako sfrustriran, da bi podal tak debilen komentar. Slab dan? Mogoče pa leta, preživeta v akademski sferi, vodijo v zagrenjenost. Sej bo.

      Lp

      Igor

      • hvala za podporo, ravno zaradi tega razloga, ki ga navajate g.Igor, sem se odločil pisati o teh temah. Nikjer se nikoli v šolskem sistemu nisem srečal s tematiko, ki jo poizkušam razložiti s pomočjo tujih virov in literature, prevedeno v slovenščino. Morda je vzrok moralnega propada Slovenije ravno v tem, da ljudje ne vedo, kje denar nastaja in kako denar nastaja in kaj hudiča denar dejansko sploh je. Vsi postanejo samo mrtvo pohlepni in egoistični, ko se jim ponudi priložnost, da bi “pokradli” kake večje zneske. Ker se je to v Sloveniji sistemsko podpiralo(veliki ropi kravatar mafije), se je po vsej verjetnosti iz Slovenije izčrpalo toliko denarja, da ga je v kroženju po državi ne samo premalo(kar ga je itak vedno po “defaultu” zaradi finančnega sistema, ki ima vgrajen element obresti), ni ga niti toliko, da bi rekli, da ga je premalo. Tako je logično, da so sistemsko vgrajeni po defaultu, stečaji, družinske tragedije, skratka vse negativne stvari povezane z pomanjkanjem sredstva imenovanega denar. Sedaj, ko pa nimamo več moči tiskanja denarja pa smo na vrat in na nos podrejeni tujim inštitucijam, ki so nas pripravljene kreditirati. Namesto, da bi se politična opcija ukvarjala s tem, kako dvigniti številko prebivalstva, kako dvigniti minimalen standard, se ukvarja s tem, kdo je bil kriv, kdo bo delal na strateških mestih v upravah, kako se bo javni razpis napisal na kožo v naprej izbranemu, skratka neuki kmetiči, ki sedijo v vseh sferah politike in “državnega gospodarstva” so nam v zadnjih 15 letih državo zafukal tako, da tudi sami ne vedo več kako in kaj….res pa me zanima, ali bo za vse to odgovarjal kdaj kdo al bodo še zmer teptal po nas, malih ljudeh, kot da niso direktno odvisni od nas…..

  4. Vse lepo in prav, ampak ton pripovedovanja je žal napačen. Vse je res kar si napisal, AMPAK temu se lahko izogneš, oz. celo sam postaneš posojilodajalec. O varčevanju nisi tut nobene rekel in kupovanju stvari za katero dejansko nimamo denarja, itd….

    Skratka preveč pisarjenja v tonu zarot še nikoli ni nič dobrega prineslo.

    • vem te zadeve, ampak namenoma izbiram pogovorni stil pisanja, ker je razumljiv širši publiki, ne samo ozkemu krogu kvazi ekonomskih strokovnjakov….kar po mojem mnjenju sploh ne obstaja…..razen morda kak Gerald Celente, sam on je bolj socialni inžinir 😀 ker če bi imel kak naš ekonomist kaj pojma, bi leta 2005 zagnal vik in krik povsod ter začel ljudi obveščat o stvareh, ki bi morda razsvetlile katere življenjske odločitve v obdobjih 2004-2008….ampak ker vemo, da vsi bolj ali manj čivkajo tako kot čivkajo na zahodu…….je to bolj podobno ljudski igrici “povej naprej”….

  5. Fajn zbrano in spisano! 🙂

    A ve kdo odgovorit na vprašanja:
    – Zakaj si vlade po svetu sposojajo € od centralnih bank?
    – Zakaj same BREZ STROŠKOV” ne izdajajo potrebne količine denarja in jo uravnavajo z raznimi finančnimi instrumenti?
    – Kaj naredi CB z zbranimi obrestmi? Jih nakaže v proračun?

  6. Jaklic Said:

    on 22/10/2009 at 08:28

    Se hecas ne? Bolj polovicarsko spisanega (prepisanega?) sestavka, polnega !faktualnih!, !logicnih! in pravopisnih napak ze dolgo nisem prebral. Pa veliko berem.

    Kaksna je tvoja izobrazba? Mocno upam, da nimas ekonomske izobrazbe, kajti, ce je tak zmazek delo mlajse generacije diplomantov nase EF, potem imamo pred seboj precej vecji problem, kot pa si ga ti zelel zgoraj (precej neuspesno) prikazat.

    lpJ

    ————————————-

    Samo pobalin lahko tako necivilizirano komentira poizkus nekoga, ki želi poljudno razložiti dejstva, znana že tisočletja, še iz časov blagovne menjave.
    Teorijo bamčništva lahko, z večjimi ali manjšimi napori, obvlada vsak pobalin, težje jo je razumeti, še težje optimalno aplicirati in jo glede na ekstremne situacije uspešno modificirati.
    Tudi sedanji finančno-godpodarski kolaps( izključno s pomočjo davkoplačevalcev celotnega sveta omiljen v krizo) so povzročili pobalini, ki so, nenadzorovani, opiti od nepredstavljivega obvladovanja finančno- gospodarskih tokov, izgubili kompas za iskanje minimalnega moralnega standarda.

    Lep pozdrav vsem, Koltasan.

    • Bojda je to celo profesor na EF-u, prof.Jaklič….sedaj mi je jasno zakaj pridejo študentje iz EF bogi v glavo, če nimajo profesorji niti osnovnih pristopov do individuumov razjasnjenih….če je kaj narobe kje, se vedno lahko opozori na to s stavkom “glej po mojih informacijah iz tam in tam pa mislim da tole kar pišeš tam in tam ni točno” , o konstruktivnih kritikah pa ljudje tipa g.Jaklič še niso slišali, očitno so preveč zaverovani v svojo nedotakljivost in “nedostopnost”, a Slovenija je zelo majhna….

  7. Strinjam se s tabo, da bančni sistem in kreiranje denarja ni optimalen in se ga da zlorabljati (in mislim, da to države tudi počno!) ampak daj prosim pokomentiraj isti primer, ko v vlogi banke kot posojilodajalec nastopaš TI.
    Ali bi si za svoj denar (če ti je ljubše lahko govoriva tudi o bananh ali zlatu), ki ga nisi potrošil ampak posodil želel prejeti neko nadomestilo (obresti)?
    Ali bi kot zavarovanje posojila želel hipoteko na stanovanju?
    Ali bi bil v primeru dolžnikove nezmožnosti, da vrne dolg razumevajoč in bi mu dolg odpisal?
    Hočem povedati, da je težava tudi na strani potrošnje, torej da si ljudje želimo stvari, ki si jih s tekočimi dohodki ne zmoremo kupiti. In takrat posežemo po kreditu…

    • Se strinjam s tvojim pogledom, recimo temu pogodbenega sodelovanja, kar naj bi nekak kreditiranje bilo. In strinjal bi se tudi s tem načinom kreditiranja, ki ga izbirajo banke, če bi bile banke pri tem v pogodbene razmerju z enakim vložkom….pa niso…….če bi bila posojena vsota vezana na zlato bi bile oškodovane…..če bi bila posojena vsota vezana na recimo njihovo poslovno stavbo ali nepremičnino……bi bile enakovredne…….da pa ljudje prodajajo svoja življenja za nekaj, kar nastane iz zraka oziroma iz kosa papirja imenovanga kreditna pogodba…..no tega pa preprosto ne razumem v čem je sploh problem……denar je itak FIAT valuta, tiska se ga v prešah kot v risanki…zneske na TRRje se vpisuje podobno, kot jaz zdajle tipkam tale tekst…..in v takem primeru, če bi bil banka oziroma bankir……bi me srce bolel, ker mi lasna integriteta nebi dopustila, da bi bil na čelu organizacije, ki temelji na laži in prevari, kar pa banka po demontaži Glass-Stegallovga akta sigurno je in vedoč to, se res sprašujem, kakšne brezčutne živali morajo biti bankirji……res pa je, da bo psihološki moment prekucnil finančni sistem na glavo, kajti ljudem je vedno bolj jasno, da delajo za bone, ki se imenujejo euri….poleg tega pa tako močna inštitucija, kot je banka in iz tega izhajajoča monetarna oblast, nebi smela biti v privatnih rokah in sploh ne namenjena ustvarjanju dobička, ker ni funkcija finančnega sistema v tem, da komercialne banke maksimizirajo dobiček ampak je namenjen podpori stabilni izmenjavi blaga in storitev……tko da to so moje utopične misli v katerih si poleg zakonodajne, sodne in izvršilne veje oblasti želim tudi monetarno

      • Sicer mi nisi neposredno odgovoril na vprašanja, ampak če te prav razumem, bi se ti vse zdelo normalno, če bi bil namesto banke npr. ti.
        Praviš:
        …….da pa ljudje prodajajo svoja življenja za nekaj, kar nastane iz zraka oziroma iz kosa papirja imenovanga kreditna pogodba…..no tega pa preprosto ne razumem v čem je sploh problem……

        Ta človek ni prodal svojega življenja za papir, ampak je KUPIL stanovanje. Ker pa ni imel sredstev, je za razliko najel KREDIT. In pri tem se je obvezal, da bo v določenem času poplačal tako glavnico, kot tudi OBRESTI.

        Kot sem ti že napisal se strinjam, da je kreiranje denarja problematično, ampak ti pišeš o težavah, ki so po mojem v veliki meri na strani kupca in niso toliko vezani na dejstvo, da je denar fiat valuta. Predpostaviva, da se kot menjalno sredstvo uporablja zlato, školjke,…
        Kupec stanovanja bo moral vrniti celotno količino sposojenega zlata in še nekaj zraven za obresti. Do težave pride, če se je kreditojemalec zakalkuliral in je vzel preveč kredita, ki ga potem ne more odplačati. Verjemem da veš, da so se zaplembe nepremičnin pod hipoteko tako v ZDA kot tudi v naših krajih dogajale že dosti preden se je pretrgala vez med denarjem in npr. zlatom. Zato za nezmožnost odplačevanja kredita ne bi krivil samo dejstva, da denar za seboj nima realne vrednosti, ampak tudi posojilojemalca, ki je svoje zmožnosti precenil.

  8. Denar, ki ti ga je posodila banka je ustvarjen z preprostim vpisom v knjigovodsko stanje? Denar za hipoteko oziroma za kakršenkoli kredit vedno pride iz depozitov oziroma iz kapitalske osnove banke. Banka je ustanova, ki sprejema kratkoročna posojila z nižjo obrestno mero (depoziti) in oddaja dolgoročna posojila z višjo obrestno mero (hipoteka,..). Če dolgoročna posojila niso niso odplačana nazaj banki, banka postane insolventna in propade. Res je, da je ta denar fiktiven vendar taka je pač narava denarja pa naj si bo to FIAT valuta ali pa zlati standard. Obstajajo še drugi valutni sistemi vendar vsi imajo isto lastnost. Denar ali kar se pač uporablja za denar je vedno matematični konstrukt za empirično kategorizacijo dolga med ljudmi v družbi, denar nikoli ni predstavljal vrednosti ampak je zmeraj predstavljal dolg. To kar pravijo v zeitgeistu. “money = debt” je res, že celotno človeško zgodovino. Generalno stvar tako funkcionira in res kakšne druge alternative ni, razen če ukinemo blagovno menjavo med ljudmi in uvedemo načelo, da vsak lahko dobi vse kar hoče.
    Zeitgeist je zelo uporaben kot motivacijski film, da ljudi pritegne k raziskovanju zgodovine in narave denarja. Tudi sam sem začel raziskovati temo monetarnih sistemov prav zaradi ogleda tega filma. Žal potem spoznaš, da je veliko izjav v filmu povsem napačnih.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s