V zadnjih petih letih so trgi skrbi o dolgu potisnili pod preprogo.
Medtem, ko sta gospodarska rast in rekordno-nizke obrestne mere omogočale lahko servisiranje obstoječega Vladnega dolga, se je ustvarila situacija, kjer je Vladni dolg v absolutnem smislu narastel na preko 63 trilijonov dolarjev (63.000.000.000.000$ oziroma v evropskem metričnem sistemu 63 bilijonov dolarjev). Globalna ekonomska plima se lahko hitro spremeni in v primeru recesije ali pa hitro dvigajočih se obrestnih mer, kar lahko nivoje dolgov zelo hitro ponovno pripelje v soje žarometov in mainstream medije.
SNEŽENA KEPA DOLGA
Današnja info-grafika se je našla na howmuch.net in prikazuje svetovne države v obliki snežene kepe Vladnega dolga, obarvane in urejene so po odstotku Vladnega dolga v razmerju do bruto-družbenega proizvoda (BDP). Podatki sami prihajajo iz samega IMF oziroma njihove zadnje posodobitve podatkov iz oktobra 2018. Kot vidite, je Slovenija obarvana rdeče, oktobra 2018 pa smo imeli razmerje med dolgom in bruto družbenim proizvodom pri 74%, kar v grobem pomeni, da 3/4 vsega, kar se v Sloveniji na letni ravni proizvede, namenimo servisiranju državnega dolga. Upamo si trditi, da je zaradi majhnosti slovenske ekonomije Slovenija že v tehničnem bankrotu, saj očitna Keynesianska politika zadolževanja (+2 milijarde EUR vlade Mehota Šarca v 2019) leve politične opcije prikazuje lažno gospodarsko rast in lažni akumulat povpraševanja, ki ni posledica realne gospodarske rasti ampak računovodsko in tabelarično friziranja finančnih izkazov Slovenije na podlagi višanja javnega dolga Slovenije, seveda za potrebe “stabilnosti” Vlade gledliškega igralca Meho Šarca in kontinuiteto transferjev davkoplačevalskega kapitala v črne luknje omrežij tranzicijske levice, brez da bi kdorkoli videl ali opazil kakšne multiplikativne učinke “investicij”. Vsem ostalim, ki pa niso udeleženi v tej orgiji pohlepa in sistemske kraje davkoplačevalskega kapitala (in s tem prihodnosti) pa ostanejo gore in gore dolga, ki ga naj bi sanirali VSI davkoplačevalci. Večinoma z davki na svojo zasebno lastnino ali pa nenormalno obdavčitvijo stroškov dela(torej razlika med bruto/neto izplačilom) in investicij (sistemsko oviranje naložb in investicij skozi birokracijo, ki povzroči, da je čas izvedbe investicije popolna neznanka, s tem pa so seveda onemogočeni že začetni izračuni finančne projekcije investicije, posledično temu dobivajo v Sloveniji podporo samo POLITIČNI projekti, kajti politika lahko v Sloveniji direktno vpliva na zasebne inveticijske cikluse z direktnim opuščanjem postopkovnih – birokratskih postopkov. Povedano po domače, če si balkanec v alpski državi Sloveniji, ki vihra z zastavo z rdečo zvezdo, imaš priviligiran položaj investitorja v Sloveniji, ker si ideološko podobno usmerjen.).
S prijaznim dovoljenjem: Visual Capitalist, kot vidite Slovenija je v rdečem in bremeni nas 74% zadolženost BDP
Struktura vizualizacije je zelo primerna, saj se dolg lahko akumulira na nevzdržen način vkolikor Vlade niso proaktivne. Ta situacija lahko ustvari nevarni ciklus, kjer nakopičen dolg lahko začne ovirati gospodarsko rast, kar povzroči, da se dolgove posledično težje odplačuje. Tu je tabela držav, ki imajo v svojih knjigah vknjiženega največ dolga:
Japonska in Grčija sta najbolj zadolženi državi na svetu, kjer razmerje med dolgom in BDP znaša 237.6% in 181.8%. ZDA sedijo na osmem mestu z razmerjem 105.2%, ocene Treasury višino dolga postavljajo pri $ 22.000.000.000.000.
BLAG SNEG
Na drugi strani spektra je teh 10 jurisdikcij, ki so akumulirale najmanj dolga glede na velikost njihovega gospodarstva.
Macao in Hong Kong – oba posebne administrativne regije v Kitajski – sta skoraj brez dolga v knjigah, država z uradno najnižjim dolgom je Brunei (2.8%).
<– Nihče ni pripravljen na ECB: prihajajoča dolžniška kriza eurocone
Tisoč milijard EUR močna časovna bomba v bankah znotraj eurocone –>
Alternative media blog 