EU je največja poraženka trgovinskega dogovora med ZDA in Kitajsko

Ekscesni optimzem udeležencev trga z trgovinskim dogovorom med ZDA in Kitajsko je jasno pretiravanje, ko enkrat pogledamo podrobnosti. Obe gospodarstvi omenjenih držav sta utrpeli blage udarce zaradi trgovinskih nesoglasij. ZDA se je soočila z blagim upočasnjenjem rasti a inflacijskih pritiskov zaradi carin niso doživeli, hkrati pa se je trgovinski deficit skrčil, saj je trenutno na najnižjem nivoju v zadnjih 17 mesecih, nezaposlenost pa je na rekordno nizkih nivojih v zadnjih 50 letih. V primeru Kitajske pa rast gospodarstva (tudi prilagojena na inflacijo) ni bila zmanjšana zaradi trgovinskega spora, česar so se mnogi bali. Čeprav je kitajski izvoz zrastel bistveno manj, kot se je pričakovalo, se je uspel povišati za približno 0.5% v 2019.

V trgovinski vojni je sedaj jasno, da jo je bistveno slabše odneska Kitajska. Država je morala nujno devalvirati yuan, bail-outati na ducate domačih organizacij, rezerve tuje valute pa so ostale na istih nivojih, komaj dovolj velike za pokrivanje kreditnih obveznosti…Istočasno pa se je kitajski surplus povišal za 25% pa čeprav je bilo to večinoma zaradi manjšega uvoza. Kitajska je pokazala sprejemljivo relativno moč ampak njena ahilova tetiva ostaja manjko dolarjev. Njene očitno velike rezerve v višini 3 milijard očitno niso operativne zaradi rastočega dolga v tujih valutah.

Rdeča krivulja: kitajske FX rezerve v mio USD
Zelena krivulja: kitajski bruto zunanji dolg v tujih valutah vključno z SDR

FX dolg Kitajske

Takoimenovana trgovinska vojna je imela relativen vpliv na ti dve velikanki, kar nam dokaže, da so carine samo taktika za pogajanje, zato so trajale tako malo časa. Nihče pa ne dvomi, da bi bili vplivi lahko veliko večji, če bi se carine obdržalo. Seveda je bila trgovinska vojna na široko uporabljena kot izgovor za opravičevanje vpliva poplačevanja globalnega dolga ter predimenzioniranje globalnega dolga. To sedaj ne bo več veljavno kot izgovor oziroma izjema.

Ta celoten proces pogajanj je pripeljal do “prve faze dogovora“, ki pa zastavlja veliko vprašanj. Je zadosten? So podrobnosti dovolj jasne, da se jih vzpostavi v prakso? Kako se bo sprovedel brez, da se bo povečal prazen inventar? Ali lahko Kitajska poveča svoj uvoz izdelkov iz ZDA brez, da se ji poveča manjko dolarjev? Kakšen vpliv ima to na ostali svet?

To je ključno.

Dogovor med Kitajsko in ZDA je pravzaprav bolj podoben globalni igri, kjer je rezultat 0.

Kitajska se je zavezala k temu, da bo med letom 2020 in 2021 kupila za dodatnih 200 milijard dolarjev vrednih dobrin iz ZDA…številka, ki bo prišla od manjših nakupov od drugih držav. Številka ni majhna glede na to, da je skupni kitajski trgovinski surplus 421.5 milijarde USD. To potem odgovarja skoraj 23% letnega trgovinskega surplusa v dveh letih. Zakaj je potem to igra, kjer je rezultat 0? Kitajska bo nabavila več ameriških dobrin s sledečo dinamiko: 32.9 milijarde USD v proizvodnem in industrijskem sektorju, 18.5 milijarde USD v energiji, 12.8 milijarde v storitvah in 12.5 milijarde v kmetijskih proizvodih v letu 2020, leta 2021 pa bodo številke v istem vrstnem redu zrasle na 44.8, 33.9, 25.1 in 19.5 milijarde USD.

To povečanje koristi ZDA a trenutno ne obstajajo nobeni dokazi, da Kitajska trenutno uvaža manj, kot potrebuje, celo nasprotno, kot je razvidno v njenih uradnih podatkih. Zato bo Kitajska verjetno uvozila več iz ZDA, kot pa iz ostalih držav.

Kako to vpliva na Evropsko Unijo?

EU je prva ali druga v tržnih deležih skupnega kitajskega uvoza v različnih sektorjih. Po podatkih Morgan Stanley bodo najbolj prizadeti sektorji poljedelstva (11% vsega kitajskega uvoza, prva je Brazilija, na katero bo to tudi vplivalo negativno), kemikalije (25% kitajskega uvoza), precizni inštrumenti (19%), oprema za transport (50%), stroji in električna oprema (11%, več na Kitajsko uvozijo samo Taiwan, Koreja-seveda južna in Japonska).

Pomembno je opozoriti na majhen vpliv tega dogovora na globalno rast in negativno kolateralno škodo, ki jo bodo utrpele tretje države. Riziko se pojavlja za države, ki so zelo odvisne od izvoza energije. Brazilija, Katar in Avstralija so najbolj pod vplivom trgovinskega dogovora glede uvoza energije, prav tako je vpliv velik v drugih sektorjih. Vpliv na globalen BDP bi lahko bil 0. Kar kaznuje globalno rast in trgovino je poplačevanje dolga in odvečne kapacitete in to bistveno bolj, kot takoimenovana trgovinska vojna, ki je prav tako negativna ampak ni tako pomembna, kot strukturne težave v globalnem gospodarstvu.

Preberite tudi: Trump zagrozil s povračilnimi ukrepi zaradi predlaganih EU davkov na ogljikove izpuste.

Druga faza dogovora bo najbolj kompleksna. Prva faza je pravzaprav bolj ali manj nabor minimalnih dogovorov, ki vključujejo malo resničnih zavez glede kitajske kontrole kapitala, pravne varnosti in spoštovanja intelektualne lastnine. Druga faza se bo osredotočila na najbolj pomembne aspekte trgovinskega razmerja med ZDA in Kitajsko, vključeval bo relokacijo industrije, gibanja kapitala in obojestranske subvencije. Da bi se kitajski trgovinski surplus z ZDA zmanjšal na 0 je skoraj nemogoče in pravzaprav nepotrebno.

Zaenkrat dokazi dokazujejo, da je bila najšibkejši člen med trgovinskimi pogajanji med ZDA in Kitajsko, Evropska Unija. Kitajska in ZDA bosta najbrž profitirali od dogovora na stroške manjšega obsega trgovine z EU, ki ni bila sposobna obraniti svojega položaja. ZDA je že v pogajanjih z EU zaradi napovedanega “digitalnega davka”, ki skriva v sebi tajno carino za ameriške tehnološke velikane, ovire za trgovine z poljedelskimi in avtomobilskimi sektorji pa ostajajo. Dogovor med ZDA in Kitajsko bo razkril številčne ovire za prosto trgovino, ki so zamaskirane v tisočerih straneh predpisov Evropske Unije. Ne pozabimo pa tudi, da ZDA sledi pogajanje z EU v vlogi največje stranke evropskim dobaviteljem. Proces bo počasen, najbrž celo zapleten, a pogajanja vsekakor bodo. Takoimenovana trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko je trajala samo nekaj mesecev. Naslednja postaja je Evropska Unija.

Kitajska gospodarska rast se upočasnjuje, v letu 2018 najmanjša v obdobju od 1990 –>

<– Rickards: kitajska dolžniška bomba je pripravljena na detonacijo

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.