10 razlogov zakaj Vladam spodleti

Ko politiki in birokrati ne uspejo uresničiti tega, kar obljubljajo – kar se pogosto dogaja – nam je pogosto rečeno, da bi se ta problem rešil samo, če bi dobili PRAVE ljudi, ki bi vodili Vlado.

Rečeno nam je, da se stara garda Vladnih agentov ni dovolj trudila. Ali pa da niso imeli pravih namenov. Medtem, ko je resnica, da obstaja več kot dovolj nekompetentnih in slabonamernih ljudi v Vladi, ne moremo vedno vedno kriviti ljudi, ki so v to vpleteni. Pogosto je verjetnost neuspeha preprosto vgrajena v sam inštitut Vlade same. Z drugimi besedami: politiki in birokrati ne uspejo zato ker ne morejo uspeti. Sama narava Vladne administracije je naravnana proti uspehu.

Tu je deset razlogov zakaj:

1. Znanje

Vladne politike trpijo za pretvarjanjem znanja. Zato, da izvedejo uspešno intervencijo na trgih, morajo politiki vedeti več, kot jim dovoljuje njihova možganska kapaciteta. Znanje o trgih ni centralizirano, sistematično, organizirano ali splošno ampak je razpršeno, heterogeno, specifično in individualno. Za razliko od tržne ekonomije, kjer je veliko upravljalcev in stalni proces “trial and error”, je vladna korekcija omejena, ker je Vlada monopol. Za politika je priznanje napake pogosto slabše, kot da podpirajo napačno odločitev – celo po lastni presoji.

2. Informacijske asimetrije

Medtem ko na trgu prav tako obstajajo informacijske asimetrije, naprimer med zavarovalnico in zavarovancem ali pa med prodajalcem rabljenega vozila in kupcem tega vozila, je informacijska asimetrija veliko globja v javnem sektorju kot pa v zasebnem gospodarstvu. Na trgu obstaja veliko zavarovalnic in veliko prodajalcev rabljenih vozil ampak obstaja pa samo ena Vlada. Politiki, kot predstavniki države nimajo nobenih jajc na tnali, ker niso delničarji, ne bodo trošili veliko truda s preiskovanjem in izogibanjem informacijskim asimetrijam. Prav nasprotno politiki so ponavadi zelo pripravljeni zagotavljati sredstva ne tistim, ki jih najbolj potrebujejo, ampak tistim, ki so najbolj pomembni v politični igri moči.

3. Uničevanje zasebnega sektorja

Vladne intervencije ne odpravljajo tega, kar naj bi bile tržne pomanjkljivosti ampak jih ustvarjajo z uničevanjem zasebne podjetniške iniciative. Če nebi bila država dominantna na področjih šolstva in socialne pomoči, bi zasebna podjetniška iniciativa in zasebne dobrodelne organizacije zapolnile praznino, kot je bilo to preden je Vlada monopolizirala te aktivnosti. Uničevanje zasebne podjetniške iniciative v zasebnem gospodarstvu skozi Vladne politike je konstantno v teku, ker politiki lahko dobijo glasove s ponujanjem dodatnih javnih storitev, čeprav javna storitev te storitve ne izboljša ampak jo poslabša.

4. Časovni zamiki

Vladne politike trpijo zaradi predolgih razmakov med diagnozo in efektom. Vladni proces se ubada z oblastjo in Vladna antena sprejema tiste signale, ki so relevantni za igro oblasti. Samo kadar se o neki stvari dovolj politizira (komentira po socialnih omrežjih, obrača na lokalne politike, pošilja elektronska sporočila Vladi, predsedniku itd…) le ta pritegne pozornost Vlade. Po časovnem zamiku, odkar nek problem pridobi na pozornosti in se ga diagnosticira, se pojavi nov časovni zamik, dokler oblasti ne dosežejo konsenza, na kakšen način se bodo spoprijeli s političnim problemom. Od takrat traja še nekaj časa, dokler ustrezna politična sredstva najdejo ustrezno politično podporo. Po tem, ko se ukrepi implementirajo, traja še nekaj časa, dokler se ne pokažejo učinki. Časovni razmak med artikulacijo problema in učinkom je tako dolg, da se je medtem narava problema in konteksta problema spremenila – pogosto bistveno spremenila. Ni preveliko presenečenje, da so rezultati državnih intervencij, vključno z monetarno politiko, ne samo v neskladju s prvotnimi cilji ampak lahko celo proizvedejo celo popolno nasprotje prvotnega namena.

5.Iskanje rent in ustvarjanje rent

Državne intervencije privabljajo iskalce rent. Iskanje rent je napor po pridobitvi privilegijev skozi vladne politike. V volilni demokraciji obstaja konstanten pritisk dodajanja novih rent obstoječim rentam z namenom pridobitve podpore in glasov. To ustvarjanje rent razširi število iskalcev rent in čez čas je razlikovanje med korupcijo in spodobnim in legalnim poslovanjem zamegljeno. Bolj kot Vlada popušča iskalcem rent in ustvarjanju rent, bolj bo država kot celota, žrtev klientelizma, korupcije in alokacije sredstev.

6. Usluge za glasove in trgovanje z glasovi

Preferenčna izbira “uslug za glasove” opisuje the izmenjavo uslug med političnimi frakcijami zato da se spravi skozi preferirani projekt od nekoga s podporo projektov druge skupine. Takšno delovanje vodi do konstantne rasti aktivnosti države. Skozi “quid pro quo” političnega procesa zakonodajalci podpirajo kose zakonodaje drugih frakcij v zameno za pridobitev politične podpore za svoje lastne projekte. To obnašanje vodi do fenomena “inflacije zakonov in predpisov”, plaz neuporabnega, nasprotujočih si in škodljivi proizvodnji zakonov.

7. Skupno dobro

Takoimenovano “skupno dobro” ni dobro definiran koncept. Podobni izrazi, kot je ta “skupno dobro”, ki je definiran na ne-izključevanju in ne-konkurenci, zgrešijo bistvo, saj ni dobrina tista, ki je “skupna” ali “javna” ampak njeno zagotavljanje, kadar se smatra, da je to bolj učinkovit način – torej kolektivni napori nad individualnimi napori. Zanimivo da je to primer tudi z vsemi dobrinami in trgom samim, ki je sistem za zagotavljanje zasebnih dobrin skozi kooperativne napore. Tržna ekonomija je kolektivni ponudnik dobrin, saj združuje konkurenco z sodelovanjem. Katerekoli takoimenovane “javne dobrine”, ki jih dobavlja država, lahko zagotovi tudi zasebni sektor, ceneje in kvalitetneje. V nasprotju z državo, sodelovanje v tržni ekonomiji vključuje konkurenco in je ne zato samo ekonomsko bolj učinkovita ampak tam obstaja tudi spodbuda za inovacije.

8. Ugrabitev države

Izraz “ugrabitev države” opisuje slabost vlade, kjer regulatorna agencija ne zasleduje več svojega izvornega namena zastopanja “javnega interesa” ampak postane žrtev posebnih interesov teh skupin, zaradi katerih je bila regulatorna agencija sploh vzpostavljena, da jih regulira. Prevzem izvršnega telesa s strani zasebnih interesov pomeni, da se agencijo spremeni v inštrument za doseganje ciljev posebnih interesov skupine, ki je bila prvotno cilj reguliranja. V ta namen bo skupina s posebnimi nameni zaprosila za dodatno zakonodajo, zato da pridobi državni aparat kot inštrument na svojo stran, za zadovoljevanje posebnih interesov.

9. Kratkovidnost

Časovni horizont politike so naslednje volitve. V tem podjemu, kjer tisti, ki imajo posebne stranke hitre koristi od politične akcije, bodo politiki preferirali kratkoročne projekte pred dolgoročnimi, kljub temu, če prvi prinaša samo kratkoročne koristi in bo na dolgi rok stral veliko več, kot alternativni projekt, kjer stroški pridejo najprej, koristi pa kasneje. Zato ker zagotavljanje javnih dobrin s strani države loči povezavo med nosilcem stroška in takojšnjim upravičencem koristi, je časovni okvir za dobrine, ki navidezno prihajajo brezplačno od države, vedno višji, kot pa v tržnem sistemu.

10. Racionalna ignoranca

Racionalno je, za posameznega volivca v množični demokraciji, da ostane ignoranten o političnih zadevah, ker je vrednost posameznega glasu tako majhna, da ne naredi veliko razlike pri rezultatu. Racionalen volilec bo volil za tiste kandidate, ki obljubijo največ koristi. Glede na majhno težo posameznega glasu v množični demokracij, se racionalni volilec ne bo veliko časa ukvarjal in trudil raziskovati, ali so te obljube sploh realne ali pa so v nasprotju z njegovimi željami in željami drugih. Zato politične kampanije nimajo informiranja ali pa razsvetljenja za svoj cilj ampak dezinformacije in zmedo. Kar na koncu štej je, da dobijo glasove. Ne šteje trdnost programa ampak entuziazem, ki ga kandidat lahko ustvari med svojimi podporniki in koliko lahko degradira, obtožuje ali pa poniža. Posledično temu volilne kampanije netijo sovraštvo, polarizacijo in željo po maščevanju.

<– Kako sistemi propadejo?

Zakaj posebni interesi poizkušajo prevzeti nadzor nad vladami? –>


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.