Zakaj posebni interesi poizkušajo prevzeti nadzor nad Vladami?

George Monbiot, priljubljeni kolumnist Guardiana, žarek svetlobe globalnega okoljevarstva, je vrsta progresivca, ki vztraja na pogledih na svet kot si on želi da bi bil in ne na tem, kakšen je v resnici. Nošenje teh vrst plašnic ali očal ne bo pomagalo pridobiti boljšega okolja ali boljšega sveta. V njegovi zadnj kolumni Monbiot trdi da:

“Sile, ki grozijo z uničenjem naše blaginje so…iste povsod: primarno je to moč lobiranja velikega bizisa in velikega denarja, ki dojemajo administrativno državo kot podaljšek svojih takojšnjih interesov.”

To je nesmisel. Veliki biznis, veliki denar, skupaj z drugimi posebnimi interesi, kot je veliko delo in velika zakonodaja in veliko izobraževanje ter vsi ostali “veliki” absolutno ljudbijo “administrativno državo” ker so se jo naučili kontrolirati in jo uporabljati za svoje lastne samo-interese.

To je “progresivni paradoks” katerega Monbiot popolnoma ignorira. Bolj kot država poveča svojo moč nad ekonomijo, bolj postanejo posebni interesi motivirani, da jo kontrolirajo, z namenom dušenja resnične tržne konkurence. Posledična korupcija postane vse večja in večja.

Je Monbiot kdaj pomislil kaj je prepričalo dovolj volivcev, da so se prijeli za nos in izbrali Trumpa? Ni bil razlog v tem, da administrativna država pod prejšnjo vlado ni zagotovila poštene administracije. Prejšnja vlada se niti ni trudila zadrževati moč posebnih interesov v Washingtonu.

Dva primera bosta dovolj. V tekstu Zakona “fiscal cliff” je predsednik Obama dosegel svoj dolgo zasledovani colj zvišanja davkov bogatim. Ampak v istem zakonu, sprejetim ob polnoči, je vrinil subvencije za svoje korporativne podpornike. Te subvencije so skupaj dajale več denarja, kot pa se ga je z dodatnimi davki na bogate sploh bilo pobranega. Skupno gledano davki bogatih sploh niso zrasli. Shema je bila samo ta, da se je nekaj denarja zbralo od nekaj bogatiih ljudi, več denarja pa se je dalo drugim bogatim ljudem. Subvencije za zeleno energijo v Stimulus Bill so bile podobne. Večina jih je šla donatorjem kampanije Obame.

Monbiot se ne obremenjuje z ničemer od omenjenega. Pogled na svet skozi njegova očala pravi, da je več vlade vedno bolje in vedno bolje tudi za okolje. Kar pa ne pomisli pa je, da če bi liberalni progresivci dostavili pošteno vlado v zadnjih nekaj desetletjih ekonomskega in okoljskega balona in poka, Trump nikoli nebi bil izvoljen in specifični posebni interesi, ki so navdušeni nad razgradnjo okoljevarstvenih omejitev, nebi nikoli prevzeli Enviromental Protection Agency.

Monbiot celo uspe obsoditi Brexit v svojem članku. Skozi njegova očala, izhod Britanije iz EU pomeni večje težave za reševanje njenih okoljskih izzivov. Amapk ponovno, to ignorira razlog, ki je pripeljal do Brexita. To je bila razgradnja evropskega demokratičnega nadzora nad Vlado skupaj z globoko korupcijo birokratov v Bruslju, kateri so leta in leta prodajali svojo popolavo minutnih regulacij najvišjim ponudnikom iz vrt posebnih interesov, kar je pripeljalo, da je majhna večina britancev dvignila roke zaradi gnusa nad tem in potrdila Brexit.

Progresivci kot skupina ne morejo popraviti problema, katerega priznanje zavračajo. Monbiot še zdaleč ni osamljen primer osebe, ki zavrača soočenje z dejstvi.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.