Banke po svetu doživljajo velike izpade sistemov, več milijonov strank v negotovosti ob najslabšem možnem trenutku

20 bank (nekatere doživljajo ponavljajoče izpade), šest držav (ena v lockdownu), pet kontinentov, na desetine milijonov nezadovoljnih strank. Za zlom IT sistema Vaše banke ni nikoli dober čas. A slabšega trenutka kot je na sredini lockdowna si ne moremo predstavljati. Težko je zapustiti Vaš dom, Vaša lokalna podružnica morda ni odprta, posledično ste bolj odvisni od digitalnih bančnih storitev kot kadarkoli prej. V Novi Zelandiji, ki je sedaj v svojem sedmem vsesplošnem lockdownu, je eden od največjih posojilodajalcev – Kiwibank v torek doživel izpad, zato je mnogo njihovih strank ostalo v temi. Šlo je za enega od vrste IT izpadov v tej banki v zadnjih treh tednih, ker je DDoS napad na tretjega največjega ponudnika interneta v Novi Zelandiji povzročil, da so se sesuli IT sistemi pri več različnih posojilodajalcih – naprimer pri Commonwealth Bank in Anz Bank.

Pri DDoS (Distributed Denial of Service) napadu hekerji preobremenijo spletno stran na način, da uporabijo veliko število botov (bot farme), ki se naenkrat povežejo na spletno stran, ki je tarča napada ter tako povzročijo izpad sistema. V strežnike se ne vdre, podatkov se ne ukrade a izpad še vedno povzroči ogromno motenj.

24 milijonov nezadovoljnih strank

Nova Zelandija pa ni edina država, ki je doživela večje izpade znotraj svojega bančnega sistema v zadnjih tednih (o tem spet v slovenskih medijih nismo brali niti besedice kot, da bi imeli vsi osrednji mediji istega “urednika”). Države, kjer so se DDoS napadi na banke zgodili so Velika Britanija, Japonska, Južna Afrika, Venezuela in Mehika, čeprav so se najbrž DDoS napadi zgodili v večih državah, a zaradi možnosti bank-runov in upada že tako nizkega zaupanja v banke in papirnat denar, te države o teh dogodkih rajši molčijo.

12.9.2021 so operativne težave največje mehiške banke BBVA Mexico 24 milijonom strankam onemogočile uporabo 13000 bankomatov kot tudi uporabo mobilne aplikacije in plačila s karticami v trgovinah za več kot 20 ur. Ker je šlo za nedeljo stranke niso niti mogle uporabiti storitve dviga gotovine v lokalnih podružnicah te banke. Banka je za izpad krivila posodobitev sistema in strankam ponudila gotovinske bonuse na nakupe ob uporabi kreditne ali pa debetne kartice. Banka je imela tudi veliko težav pri zagotavljanju in miritvi strank, da njihovi finančni podatki niso ogroženi (ker vaš denar ni nič drugega kot nekaj digitalnih ničel v točno določenem razdelku neke podatkovne baze in temu primerno se vam lahko onemogoči dostop do njega – torej to sploh ni vaš denar čeprav je na vašem računu). “Situacija ni imela nobene veze z zunanjim svetom” je povedal Jorge Terrazas, direktor komunikacij in korporativne identitete (z drugimi besedami – najet lažnjivec, ki laže po nareku lastnikov banke). “Banka in informacije strank so varne. Kar smo storili je, da smo razveljavili spremembe sistema in vse vrnili nazaj na stanje pred posodobitvijo.”

Manj kot en teden kasneje je izpad doživela Santander Mexico, še ena mehiška banka v španski lasti in tudi tokrat stranke po državi niso mogle uporabljati svojih debetnih kartic na bankomatih in v trgovinah. Ponovno so za izpad krivili interne težave. V zadnjih letih je Mehika postala pomembno tržišče za ukradene podatke – so na osmem mestu na svetu po kraji identitete – trdi mehiška centralna banka Banco de Mexico (Banxico). Delno vzrok leži v tem, da kibernetični kriminalci v državi praktično niso preganjani zaradi neuporabe obstoječih zakonov in odsotnosti pravnih orodij. Kibernetična kraja v Mehiki ni samo v domeni hekerjev, ki živijo v kleti ampak je tudi v domeni visoko profesionalnih kriminalnih organizacij.

Tarča digitalnih napadov je tudi SPEI interbank sistem transferjev, ki ga je Banxico zgradila po vzoru SWIFT globalnega plačilnega sistema. WIRED je poročal:

Januarja 2018 je skupina hekerjev, za katere se sedaj domneva, da so del serverno-korejske državno sponzorirane skupine Lazarus, poizkusila ukrasti 110mio USD iz mehiške komercialne banke Bancomext. Ta poizkusi je spodletel. A samo nekaj mesecev kaneje so preko manjših napadov uspeli izvleči 300 – 400mio pesov oziroma približno 15-20mio USD iz mehiških bank. Kako so to storili si lahko preberete na tej povezavi.

Od takrat naprej so mehiške banke podvržene ponavljajočim se izpadom, eden največjih izpadov se je zgodil lanskoleto med “Buen Fin” nakupovalnim praznikom, ki posnema ameriški Black Friday. Spletne strani za spletno bančništvo in mobilne aplikacije več različnih bank (tudi BBVA in Citibanamex) so se sesule na isti dan, kar je povzročilo, da mnogo strank ni moglo zaključiti svojih nakupov.

“Rastoč trend”

V Združenem Kraljestvu je Financial Conduct Authority (FCA) “globoko zaskrbljena” zaradi povečanega števila tehnoloških izpadov v zadnjih letih. Na javnem letnem sestanku FCA leta 2019 je izvršni direktor nadzora Megan Butler povedala, da se je incidenca “prekinjene operativne odpornosti” v smislu izpada IT povečala za 300% v enem samem letu. In to, trdi Butlerjeva, bo najbrž “rastoč trend”.

22.7.2021 so padle spletne strani šestih večjih bank in gradbenih družb – Lloyds, HSBC, TESCO Bank, Bank of Scotland, Halifax in Barclays – zaradi globalnega izpada interneta, ki ga je po uradnih zgodbicah povzročil (ponovno) spodletel poizkus posodobitve softwarea pri ponudniku storitev gostovanja Akamai. Manj kot mesec dni kasneje so odpovedale aplikacije petih posojilodajalcev in gradbenih družb – Natwest, TESCO Bank, TSB, Santander UK in Halifax – vse so odpovedale znotraj nekaj dni. Izpad, ki je bil uradno povzročen zaradi težave pri ameriški plačilni družbi TSYS, je potrošnikom onemogočil dostop do storitev kreditne kartice in dostop do računov. Od takrat dalje so začasne izpade doživele tudi HSBC, Barclays Bank in Cooperative Bank.

Nekateri izpadi lahko trajajo veliko dlje in povzročijo veliko večjo motnjo v življenjih ljudi. Leta 2018 je spodletela IT migracija britanske podružnice Banco Sabadell’s pri banki TSB – označena je za največji IT polom v britanski zgodovini bančništva – ki je povzročila, da več sto tisoč strank ni moglo dostopati več tednov do svojih online računov. Nekateri so celo izgubili finančna sredstva. Mnogim je njihova kreditna ocena upadla zaradi omenjenega dogodka. Podjetja niso mogla plačati računov in izplačati plač in hipotek. Preko 1300 strank je postalo žrtev prevar. Kriza je banko Sabadell stala več stotin milijonov funtov, 80000 strank in enega CEO. Najverjetneje je bil ta izpad glavni faktor, ki je iztiril prevzem Sabadell s strani banke BBVA.

“Intenziven in agresiven kibernetični napad”

Skoraj 5000 morskih milj oddaljen od Velike Britanije, na drugi strani Atlantika, je moralo 16 milijonov strank največje banke v Venezueli – Banco de Venezuela nedavno izdržati pet dni brez spletne banke. Kot je v takšnih situacijah ponavadi običajno, je izpad postal očiten šele potem, ko so bančne stranke začele svojo jezo stresati preko družbenih omrežij. Ko je bila platforma končno vzpostavljena nazaj v normalno stanje, 20.9.2021, je podpredsednik Venezuele Delcy Rodriguez za izpad krivil vlado ZDA, katero je obtožila, da je izvedla “intenziven in agresiven” kibernetični napad na bančni IT sistem.

Napad je bil očiten poizkus onemogočanja načrta Caracasa, da uvede novo valuto, ki je bila uvedena 1.10.2021 z šestimi ničlami manj. Ali so Rodriguezine obtožbe resnične ali ne, je nemogoče povedati, a Washington vsekakor ima te sposobnosti in trenutno tudi politično obliko, ki takšna dejanja spodbuja. Za nameček pa je vpleten še v neusmiljeno gospodarsko vojno proti Venezueli.

Nova Venezuelska valuta, tokrat so odstranili 6 ničel na bankovcih.

Včasih je največja težava za stranke frekvenca izpadov in ne trajanje izpada. 30.9.2021 je Mizuho Bank, ena od treh japonskih mega bank, doživela svoj osmi izpad IT sistema letos – enega skoraj vsak mesec. Pri zadnjem izpadu je sistemski škrat povzročil zamik transakcij na nekatere forex trge. Sistemski izpadi pri Mizuho banki trajajo že vsaj skoraj dve desetletji in so tudi glavni krivec, da niso implementirali kulture in sistemov trojnega združenja bank Dai-ichi Kangyo, Fuji in IBJ, ki je pravzaprav povzročil rojstvo te banke pred 21 leti. Banka je do sedaj porabila 3.6 milijarde ameriških dolarjev, da bi popravili napake, a žal brez uspeha.

Preberite tudi: “Centralni bankirji so kriminalci” Marc Faber svari “Ko bo enkrat Covid zaključen bodo šle elite v vojno”

Združevanja bank imajo tendenco, da za seboj pustijo resne težave z IT sistemi. To še posebej velja za prekomejne združitve bank. Eden glavnih razlogov za to je, da ima veliko bank še vedno vzpostavljene luknjaste legacy sisteme iz 1970ih, ki praktično onemogočajo združevanje IT sistemov brez, da se potem pojavijo težave. Leta 2019 je Treasury Select Committee zasliševal zaposlene v Banco Sabadell. V okviru tega zaslišanja je bila zaslišana tudi Alison Barker Direktor specialističnega nadzora pri Financial Conduct Authority in sicer so jo zasliševalci vprašali, do kakšnega obsega se legacy sisteme uporablja v sektorju britanskega komercialnega bančništva. Povedala je sledeče:

“Še vedno je precej širok. Bojim se…nekateri precej jedrni sistemi še vedno tečejo na legacy sistemih. Še vedno uporabljajo kodo iz 1970ih na nekaterih od teh jedrnih sistemov, mi pa smo preprosto gradili (IT sisteme) nad njimi.”

Kljub temu pa mnoge od teh bank še vedno poizkušajo tekmovati z bankami, ki so veliko mlajše, manjše, ki lahko hitro tečejo in imajo IT sisteme, ki so veliko bolj moderni in fleksibilni. In to povzroča resne težave.

Prirojena krhkost legacy sistemov

“Če ste velika komercialna banka v Združenem Kraljestvu se po vsej verjetnosti ukvarjate z legacy sistemi”, je na zaslišanju povedal CEO Prudential Regulation Authority Lyndon Nelson. A ko fino-tehnološka podjetja dodajajo nove zmožnosti v svoje aplikacije te velike komercialne banke z svojimi legacy sistemi zaradi konkurenčnih razlogov prav tako uvajajo dodatne funkcije. Nelson je dodal, da čeprav nekatere banke načrtujejo odklope svojih legacy sistemov, je za to potreben pogumen vodja IT, da uvede to vizijo in jo realizira predvsem zaradi podedovanih rizikov pri spreminjanju sistema. Primer katastrofalnega IT nadgrajevanja TBS sistema pri Sabadell banki bo malo pripomogel k temu. Kot so pri S&P Global nedavno zapisali, je spodletela nadrgadnja IT sistema glavni krivec za izpade in motnje pri britanskih finančnih inštitucijah. Preveliko zanašanje na outsourcanje lahko težave še poveča.

Še ena težava, ki jo je omenil Nelson (in NC leta 2016) je, da ni ostalo veliko programerjev, ki dejansko znajo uporabljati COBOL, primarni programski jezik, ki se uporablja pri bančnih legacy sistemih. To je pripeljalo do tega, da se mnogo bančnih ITjevcev sprašuje: “Kolikokrat na teden lahko spremenimo aplikacijo brez, da se sesuje?”

Ko se sesuje bančna aplikacija ali pa se sesuje IT sistem, to lahko zapusti za seboj cel kaos. Deset let nazaj se je izpad zgodil pri Mizuho Bank, zaradi tega je prišlo do zamikov pri transferih denarja po velikem vzhodno japonskem potresu in posledičnem tsunamiju. Sedmi izpad letos (2021) zgodaj septembra pa je bil očitno zadnja kaplja čez rob za japonske finančne regulatorje, ki so od banke Mizuho zahtevali delovni načrt za vzdrževanje sistema in posodabljanje, “v redko videnih potezah, da se efektivno nadzoruje sistem ene od mega bank.” so poročali pri Kyodo News.

Še ena banka, ki jo redno pestijo težave svojega IT sistema je največji posojilodajalec v Južni Afriki – Standard Bank. Konec aprila 2021 je banko doletela težava z “hardwareom”, ki je onemogočil bančni internet, mobilne in bankomatne kanale – za več kot 1 teden!!! strankam ni bilo omogočeno plačevanje računov in dostop do svoje gotovine. V začetku septembra 2021 je bila bančna aplikacija ponovno nedelujoča, kar je povzročilo neskončne težave strankam. V torek ta teden se je sesula še ena aplikacija še ene banke v Južnoafriški Republiki – Capitec.

Vsi ti izpadi bank se dogajajo zaradi različnih razlogov – od internih težav znotraj bančnih IT sistemov (Mizuho, Sabadell) do spodletelih posodobitev (BBVA) do kibernetičnih napadov (Kiwibank) do sesutja ponudnika gostovanja (kolaps bančnih spletnih strani po svetu 22.7.2021). Vse to obelodani neskončno krhkost bančnih IT sistemov v času, ko se ljudi množično navaja na uporabo vse manj gotovine in s tem postajajo vse bolj odvisni od digitalnih bančnih storitev. Ena od faz Velikega Reseta je tudi takoimenovana “hack attack” faza (na strani 34), ki bo s strani globalistov najverjetneje usmerjena v njihov zahodni-centralno bančni sistem, do katerega imajo polni dostop. Preprosto bodo ugasnili IT sisteme centralnih bank ali pa celoten SWIFT sistem za kak teden ali dva, da bodo ljudje postali panični in prestrašeni, nato pa bodo ponudili končno rešitev – digitalno centralno-bančno valuto in ukinitev dostopa do gotovine. S tem bodo dosegli popoln nadzor nad finančnim stanjem posameznika – selektivno bodo lahko onemogočali eno od bistvenih ekonomskih svoboščin človeštva – kupovanje/prodajanje izdelkov in storitev na prostem trgu nekomu, ki se recimo ne bo želel cepiti z dvaintridesetim poživitvenim odmerkom za CoVid-19. Z takšnim sistemom bodo lahko tudi obračunavali z “političnimi” nasprotniki naprimer, vkolikor se ne strinjate in kritično razmišljate glede ukrepov PCR (kot pogoj za gibanje & dostop do trga) in to naprimer napišete v svoj Facebook profil, Vam bodo lahko praktično v trenutku odklopili dostop do Vašega “digitalnega” denarja in Vam s tem onemogočili dostop do izdelkov in storitev. Dobrodošli v korporativnem fašizmu digitalnega gulaga. Rešitev? Izpraznite svoje račune pri bankah, odvečnega denarja ne hranite v bankah niti 1 dan, naredite si zalogo gotovine, kupite nekaj srebra, zlata in začnite sami, neodvisno od sistema proizvajati nekaj, kar bo koristilo Vam, vašim družinam in vaši neposredni okolici in boste lahko tudi materialno kompenzirali (npr.hrana, pijača, obleka…). Mislite na to, da Slovenija ni samozadostna z naftnimi derivati, ni samozadostna z nobenimi rudami tipa železova ruda, bakrova ruda, še celo pri proizvodnji hrane (ki je 100% odvisna od naftnih derivatov in omenjenimi rudami iz katerih so narejeni traktorji in traktorski priključki) smo, če tokrat verjamemo uradnim statistikam, nekje 33% samozadostni. Prav tako se je potrebno zavedati, da v Sloveniji ne izraste niti ena rastlina bombaža. Tako smo katastrofalno odvisni od osnovnih vhodnih surovin za tržno gospodarstvo, da za praktično vsak aspekt naših življenj (tudi avtomobilov na notranje izgorevanje ne delamo sami) potrebujemo uvoz. Ko smo enkrat eksistenčno odvisni od uvoza smo prepuščeni na milost in nemilost tujih korporacij, ki so v zameno za denar (ali pa kakšne druge politične/zakonske ugodnosti) pripravljene dobaviti tretjerazredno robo oziroma material v Slovenijo. Slovenija kot država ni ne samostojna in ni ne neodvisna. Nimamo politične, finančne in gospodarske samozadostnosti. Politična samozadostnost pomeni, da naše politične realnosti v Sloveniji ne diktirajo špičasti čeveljčki iz Bruslja ali UN in njihovi slovenski politični lakaji ampak jo diktirajo izključno slovenske politične stranke, ki imajo svoje politične programe, takšne ki izključno in samo koristijo povprečnemu slovencu in slovenki, ki jih je sooblikoval in ne koristijo nujno “evropejcem”. Finančne neodvisnosti nimamo zato, ker smo del Eurosistema ERMII in našo monetarno politiko diktira Evropska Centralna Banka in BIS Basel in ne Slovenska Centralna Banka in slovenci sami v skladu z potrebami. Finančno neodvisni nismo zato, ker uporabljamo EUR bankovce oziroma FIAT valuto. Vkolikor se želi Slovenija resnično osamosvojiti in postati samostojna in neodvisna država potrebujemo lastno centralno banko v kateri ne sedijo lakaji zahodnih centralno-bančnih dinastij Rothschild in Rockefeller & Co. ter potrebujemo svoj lasten denar, ki ga bomo tiskali sami (ob uvedbi zakonsko predpisane smrtne kazni za bodoče bankirje seveda). Ko bosta ta dva ključna politična vprašanja – torej od globalizma odklopljenega političnega sistema in od zahodnih centralno-bančnih dinastij odklopljena centralna banka&lasten denar – rešena, bomo šele lahko začeli z gradnjo svojega tržnega gospodarstva in bomo lahko začeli “sanjati” o prehranski samozadostnosti, energetski samozadostnosti ter šele takrat bomo lahko govorili o samostojni, suvereni in neodvisni državi Slovenija. Jasno je, da z nobeno obstoječo politično, bančno in gospodarsko garnituro do teh ključnih sistemskih sprememb ne bo prišlo, ker so vsi svoje duše prodali hudiču že dolgo časa nazaj in so zato danes tam kjer so. Vkolikor ste v dvomih glede prihodnje smeri Slovenije ali pa dvomite v pravkar prebrano, naj vas opomnimo samo na to, da je bil Covid-19 operacija Lockstep samo manjša vaja Rockefeller fundacije (stran 18) ter globalističnega ustroja ameriške globoke države (BlackRock, CIA, NSA, DARPA). Prihodnosti v globalističnih grupacijah v takšni obliki, kot smo jim priča danes za slovence ni več, vkolikor kdo od Vas sploh še želi dočakati leto 2030.

…vkolikor pa želite sami raziskovati, kako je do stanja v sedanjosti prišlo in se zavedate dejstva, da so bile to v naprej pripravljene situacije in dogodki pa lahko začnete recimo v letu 2010 z najavo Lockstep operacije v globalistični publikaciji, ki jo kot svoj bilten izdaja Rockefeller Foundation
David Rockefeller with Chinese Premier Chou En-lai in Peking, June 1973. (AP Photo)

Brandon Smith: Zakaj globalisti in vlade tako obupno želijo doseči 100% stopnjo precepljenosti? –>

<– Agenda orwellovskega cepilnega potnega lista se zanaša na laž “družbene pogodbe”

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.