Friedman o inflaciji, Hanke o hiperinflaciji

Napisal Steve H. Hanke iz John Hopkins University. Sledite mu preko Twitterja @Steve_Hanke

Leta 1966 je Milton Friedman napisal, kot je to pogosto počel, znamenite vrstice, ki jim je uspel preboj v leksikon ekonomskih citatov. Kot je Friedman pravilno zapisal v neki knjigi v poglavju z naslovom “Kakšni cenovni smerokazi?”: “Inflacija je vedno in povsod monetaren fenomen, ki nastane zaradi oziroma jo spremlja porast kvantitete denarja glede na proizvodnjo…Zato sledi, da je edini učinkovit način ustavljanja inflacije brzdanje stopnje rasti količine denarja.”

Medtem kot je izjava resnična, nam Friedmanov “klasik” ne pove nič o tem, kaj poganja dobavo denarja, ki poganja inflacijo. Pomembnost te slabosti postane še posebej pomembna v hiperinflacijah, ko mesečna inflacijska stopnja preseže 50% trideset zaporednih dni. Hiperinflacije so precej redke. Do sedaj smo imeli samo 58 epizod hiperinflacije v zabeleženi zgodovini. Prva epizoda se je zgodila v Franciji, kjer se je sesul mandat. Avgusta 1796 leta je bila mesečna stopnja inflacije na vrhuncu pri 304%. Danes obstaja samo ena hiperinflacija – Venezuelska. Venezuelsko mesečno in letno stopnjo inflacije se meri z visoko-frekvenčnimi podatki na dnevni bazi. Dne 27.8.2018 je bila mesečna stopnja inflacije v Venezueli 177%, letna stopnja inflacije pa 60.934,00%.

venezuela-hiperinflacija

Na sliki količina potrebnega ničvrednega denarja socialističnega režima za nakup korenja, piščanca, špagetov in WC papirja.

Mnogo ljudi se sprašuje, kako je to mogoče? Kaj poganja dobavo denarja in inflacijo do astronomskih nivojev? Da bi odgovorili na ta vprašanja moramo iti v ozadje močno citiranih Friedmanovih besed.

V hiperinflacijah, delajo “tiskarski stroji” na najvišjih obratih, ker Vlade trošijo. In zato vsi viri financiranja za Vladne velikodušnosti bodisi nikoli niso obstajali bodisi izginejo, razen ene: centralne banke. Da bi pripravili oder, v pred-hiper-inflatorni situaciji, ko je na voljo celoten spekter možnosti financiranja, Vladne izdatke se lahko financira z davki, s strani domačega ali pa mednarodnega tržišča obveznic, z prometom državnih podjetij in s centralnimi bankami. Dodatno lahko Vlade odlagajo plačila z kopičenjem odlogov. Zato so odlogi plačila tudi način “financiranja”. Vlade gredo lahko s klobukom v roki po tujo pomoč, še en vir financiranja.

Ko se je Sovjetska Zveza sesula smo bili priča epizodam hiperinflacije. Pravzaprav se je 21 od 58 hiperinflacijskih epizod Sveta zgodilo v na novo neodvisnih državah bivše Sovjetske Zveze. Zakaj? Pod komunizmom “davki” niso obstajali prav tako ne davčne uprave za ocenjevanje in pobiranje davkov. Tako so bile na novo neodvisne države nepripravljene na predpisovanje in vpeljevanje davkov. Dodatno pa so v najboljšem primeru imeli samo nezrela domača obvezniška tržišča in v večini primerov, je bil njihov dostop do mednarodnih obvezniških trgov omejen. Tako so na koncu nakopičili gorovje odlogov plačil in si podajali beraški lonček. Na koncu pa so fiskalne oblasti prisilile centralne banke, da so kupile Vladne obveznosti. Takrat so se zagnali tiskarski stroji in dobava denarja je šla v nebo, z njo pa inflacija.

Dodatno k epizodam hiperinflacije v državah bivše Sovjetske Zveze obstaja sedem epizod v zgodnjih 1990ih v državah, ki so opustile komunizem, kot je Bolgarija, Poljska in Yugoslavija. Vse te države so, do različne stopnje, doživele iste težave s financiranjem Vlade, kot tite iz bivše Sovjetske Zveze. Skoraj polovica od 58 zabeleženih hiperinflacij se je zgodila v 1990ih in je bila posledica deficitov pri financiranju novih post-komunističnih držav.

Z eno od teh držav sem se zelo seznanil. Leta 1990 sem postal vrhovni svetovalec za prvo post-komunistično Vlado v Yugoslaviji. Z vzponom Slobodana Miloševića in izbruhom državljanske vojne leta 1991, sem se od Yugoslavije poslovil. A tega nisem storil, da se nebi prej naučil veliko o tem, kako je nenavadna znamka komunizma v Yugoslaviji delovala.

Post-komunistična Yugoslavija se je soočala z veliko identičnih problemov kot druge post-komunistične države. Vendar, Yugoslavija je bila drugačna, kot ostale, pri veliko pomembnih točkah. Naprimer, imela je endemičen, odprt problem z inflacijo. Med 20 letnim obdobjem od 1971 in 1991 je Yugoslovanska letna stopnja inflacije v povprečju znašala 76%. Samo Zaire in Brazilija imata slabše rezultate.

Yugoslavija je prav tako imela davčni sistem. Vendar je neskončna yugoslovanska inflacija povzročala probleme z davki, kot virom Vladnega financiranja. Dejansko je inflacija, ko se jo zameša z davki, smrtonosni koktejl. Moj dober prijatelj Vito Tanzi je ugotovil kako smrtonosen je ta koktejl, ko je delal v Argentini med 1970imi. Tanzi je ugotovil, da ko je dvignjena inflacija in še narašča, so Vladni prihodki iz naslova davkov upadli zaradi nečesa, kar se dandanes pozna kot “Tanzi efekt”.

Kako deluje Tanzi efekt? Obstaja interval med pojavom “davčne obveznosti” in dejanskim plačilom davka Vladi. Ko je inflacija povišana in se dviga, je uničenje resnične vrednosti davkov zelo pomembna zadeva. Naprimer, če je zamik pri pobiranju davkov samo en mesec in inflacijska stopnja je 50% mesečno, meja, da se kvalificira kot hiperinflacija, inflacija povzroči 50% redukcijo v kupni moči pobranih davkov. Tako Tanzi efekt, kateremu Tanzi posveti poglavje v svoji novi fascinantni knjigi Argentina from Peron to Macri: An Economic Chronicle, opisuje dinamko slabenja davkov kot viru financiranja med obdobjem hiperinflacije.

Preberite tudi: Socializem se vedno zaključi s katastrofo

Danes je davčna baza Venezuele v primežu Tanzi efekta. To pomeni, da se mora Vlada vse bolj zanašati na financiranje centralne banke, kot pa bi to bil primer v odsotnosti hiperinflacije. Na kratko. Venezuela je v spirali smrti. To je, deloma, zaradi Tanzi efekta.

Te hiperinflacijske spirale smrti lahko dosežejo ekstreme. En primer je Yugoslavija. Januarja 1994 je bila mesečna stopnja inflacije osupljivih 313.000.000,00%, tretja najvišja stopnja hiperinflacije kadarkoli zabeležena. V tem času je moj prijatelj in sodelavec Zeljko Bogetic skupaj s svojimi kolegi ugotovil, da so se praktično vsi viri financiranja Beograda posušili. Posledično, se je neverjetnih 95% Vladnih izdatkov financiralo s tiskarskimi stroji centralne banke.

Vso to tiskanje, propad dinarja in hiperinflacija sta močno razjezila Slobodana Milosevica. Med drugim, sem jaz postal ozančena oseba. Yugoslovanski minister za informiranje Goran Matic si je izmislil stalen tok bizarnih zgodb o mojih domnevnih aktivnostih. Te so bile razdelane preko yugoslovanske državne novičarske agencije Tanjug. Med drugimi obtožbami, sem bil obtožen tudi, da sem vodja tihotapskega kroga, ki destabilizira srbsko gospodarstvo, na način, da ga “poplavlja” z ponarejenimi yugoslovanskimi dinarji. Najbolj spektakularna obtožba pa je bila, da sem bil francoski tajni agent, ki je vodil skupino morilcev pod psevdonimo “Pauk” (pajek), in da je bila naloga te ekipe petih mož, da umori predsednika Milosevica.

kucan-milosevic

Velika prijatelja: Milan Kučan in Slobodan Miulošević

Preberite tudi: Resnica o slovensko-srbskem paktu proti Jugoslaviji in o trgovini z orožjem: Kdo je pomagal odpreti vrata pekla in pri tem še zaslužil?

Politiki nikoli ne prevzamejo odgovornosti za ustvarjanje hiperinflacije. Vedno iščejo krivca nekje drugje. A vzrok je vedno isti. Ko se običajni viri financiranja posušijo, se prestavi tiskalne storje centralnih bank v višjo prestavo, saj postanejo edini vir financiranja za Vladine dobrosrčnosti. In zato hiperinflacija dvigne svojo grdo glavo.

<– Kako sistemi propadejo?                     Nemška vojska se pripravlja na “razpad EU” ali kaj hujšega… –>

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.