Zakaj je “kupujmo slovensko” popolnoma enako kot “nacionalni interes” – vnovično nategovanje Slovencev za ohranjanje družbenega Status Quo-ja

Po nekajmesečnem premoru, poletnih počitnicah ter ostalih dogodivščinah je prišel čas za novi blog prispevek. Preletel bom aktualno svetovno dogajanje okoli 18.9.2012 na področju globalnih financ ter nato malce razglabljal še o “kupujmo slovensko” ter pojasnil, koga dejansko podpirate s kupovanjem slovenskih izdelkov.

O QE3

Za vse, ki ne veste, kaj QE3 ali “quantative easing” ali “kvantitativno popuščanje” je, Vam na hitro lahko pojasnimo, da je to eden od “kriznih” programov ameriške centralne banke FED(Federal Reserve). Skozi ta program se je FED zaobljubil priskočiti na pomoč ameriškemu gospodarstvu (predvsem velja to za največje ameriške banke), preko katerega iz bilanc teh bank “odkupuje” nasedle naložbe, torej razne hipoteke ter ostale kreditne pozicije, ki niso več likvidne, oziroma delajo črno luknjo v bilancah dotičnih bank, kar nadalje preko sistema “fractional reserve lending-a” onemogoča kreditiranje gospodarstva. Več in bolj detajlno si o tem lahko preberete kar na Wikipedii na temle naslovu http://en.wikipedia.org/wiki/Quantitative_easing

Bankers Gangnam Style

The 3 kings of the 21st century

No, septembra 2012 je FED objavil, da bo mesečno odkupil za 40milijard dolarjev nasedlih naložb primarno MBS-ov(mortage backed securities oziroma s hipotekami zavarovanih finančnih inštrumentov) mesečno!!! Torej predstavljajte si sedaj tole. Banke so izdale recimo za 40milijard dolarjev hipotek, nekoč v preteklosti, ta denar je preko nepremičninskih transakcij stekel v ekonomijo, ter ustvaril določeno potrošnjo, določen davčni promet ter določeno re-investiranje ali pa varčevanje. Ker pa je kar nekaj podjetij in posameznikov postalo nelikvidnih za odplačevanje kreditov, se je denarni tok v kreditnih pozicijah v bilancah bank popolnoma ustavil (nekdo ni mogel več odplačevati mesečnih obrokov kredita). Po domače povedano, banke so prenehale delati dobičke na podlagi obrestnih mer na kredite, katere so podeljevale. Potem pa je prišel FED s svojim QE programi in z (to je zelo pomembno) na novo natisnjenim denarjem iz zraka začel odkupovat celotne nasedle kreditne pozicije in jih v bilancah bank zamenjal z? Gotovino v višini kreditnih pozicij. To pomeni, da smo že obstoječi masi denarja v kroženju dodali še enkrat večji znesek denarja in s tem povzročili dve stvari, inflacijo in devalvacijo ameriškega dolarja. Sprašujete se, kaj to pomeni za vas, ki imate EUR za plačilno sredstvo. To pomeni, da zaradi valutne razlike med EUR:USD lahko nekaj časa kupujete “cenejšo” energijo, “cenejše” uvožene izdelke iz amerike. Sliši se super kajne? No naj pomirim vašo evforijo o “supervaluti EUR”. Tudi Evropa ima svoj program za reševanje eur valute skozi devalvacijo in inflacijo. Le da se v Evropi to imenuje EFSF(european financial stability fond) kamor so se države članice zavezale, da načrpajo 500milijard eur denarja(to je približno toliko, kot Slovenija ustvari v 20 letih BDP-ja, samo za ilustracijo velikosti sklada). No potem pa je poleg EFSF tukaj še program evropske centralne banke za poseganje na sekundarne trge državnih obveznic, kjer iz bilanc bank, po popolnoma istem principu, kot FED QE3, odkupuje nasedle naložbe v državne obveznice različnih evropskih držav. To se lepo vidi v zadnjih 2 – 3 letih na valutnem tečaju usd : eur , kateri praktično vseskozi niha med 1.20 – 1.50, navadni smrtniki pa to vidimo predvsem, ko se ustavimo na kaki bencinski črpalki in se čudimo, kako je možno, da v roku 2 let isti rezervoar goriva stane 20eur več. Ampak v čem je dejansko sedaj poanta? S temi programi centralne banke ne rešujejo gospodarstev, pravzaprav večino tega na novo ustvarjenega denarja pristane na računih bank, katere si ga po 0% obrestni meri(FED) komercialne banke sposojajo od centralne banke(torej imajo zastonj denar). V Evropi se 10 mesečni EURIBOR giblje nekje okoli 0.8%(poglejte si obrestno mero na Vaši kreditni pogodbi, od te obrestne mere odbijte 0.8% in prišli boste do zneska, katerega plačujete Vaši komercialni banki). Komitenti FED in ECB pa seveda niso samo komercialne banke, glej ga zlomka, komitenti centralnih bank so tudi vlade posameznih držav. To pomeni, da si države lahko brezplačno sposojajo na novo natisnjen denar, da zakrpajo določene proračunske luknje, obenem pa z inflacijo celotne denarne mase devalvirajo valuto, ter obenem še skupno zadolženost držav. Tudi to se sliši super, za vse tiste, ki še verjamete v srednjeveško urejeno inštitucijo države. Problem nastane za državljane takrat, ko gredo v trgovino kupit hrano, ko gredo na bencinske črpalke kupit gorivo, ter predvsem velik problem nastane med malimi podjetji in obrtniki, ki delujejo na svobodnem trgu in niso v državni lasti. Zakaj? Ves ta denar, ki si ga države sposodijo in ga vtaknejo nekam v proračunske postavke ustvari inflacijo, inflacija pomeni, da se je določeni količini denarja v obtoku dodala nova količina denarja, brez da bi se povečal obseg storitev, proizvodnje ali potrošnje. Tako se avtomatično podražijo vse surovine, s katerimi se trguje v dolarjih, kupna moč ene denarne enote pa pade. To se lepo vidi na cenah bencina, zlata, srebra, hrane…Predvsem pa se lepo vidi na stopnjah brezposelnosti, kajti stroškovno prilagajanje podjetij ter stroškovno prilagajanje oskrbovalnih verig ima svojo mejo. Ko se ta meja prekorači ponavadi ostaneta zgolj dve rešitvi(pri isti količini povpraševanja). Bodisi prilagodiš cene(ponavadi navzgor če trgi, kjer deluješ zagotavljajo dovolj povpraševanja) bodisi pa pošlješ podjetje v stečaj. Ta druga opcija je v Sloveniji 2012 zelo priljubljena, saj domače povpraševanje dosega velikost povprečnega predmestja Evrope. Komu pa dejansko koristijo ti programi? Pravzaprav koristijo samo najbogatejšim 0.1% na svetu, saj imajo le-ti v lasti 90% svetovnega kapitala. Skozi nove akumulacije denarja in selektivnim kreditiranjem so med seboj poskrbeli, da so v zadnjih 2 letih postali bogati kot še nikoli. Pa da se razumemo, tretna sitacija močno načenja živce tudi milijonarjem, saj so v povprečju v letu 2011 postali revnejši. Skozi te programe je stopil v tek največji transfer bogastva v zgodovini človeštva. Teče pa od nižjega sloja preko srednjega sloja(kar ga še je) proti globalnim 0.1%. Kako se bo to končalo ne ve praktični nihče, kajti po vsakih krizah se je svet vedno znova pobral na noge, človeštvo je tako ali drugače preživelo, le da takrat, ko so se krize dogajale nismo imelu orožja za množično uničenje, ni bilo interneta in telekomunikacij, svet ni bil tako zastrupljen in masa pohlepa še nikoli ni bila tako velika v kolektivni človeški zavesti. In vsakič, ko se je človeštvo znašlo v takih situacijah(že rimski imperij je imel težave s svojo valuto), je čas naplavil na površje take in drugačne ljudi, ter množice prepričal v ideologije, ki se nam 60 let kasneje zdijo milo rečeno smešne. Kajti Gerald Celente je 2 leti nazaj dejal “When people have nothing more to loose, they loose it”.

Kupujmo Slovensko, pa ja, zakaj že?

Torej, nacionalni interes, pojem, ki ga je skovala ozka politična klika v Sloveniji z namenom zaprte privatizacije določenega dela slovenskega družbenega premoženja, je pojem, ki sodi v isti koš, kot “kupujmo slovensko”. Pa poglejmo zakaj je 2012 temu tako. Divji proces privatizacije do sprejema EUR valute 2004 se je dogajal predvsem v sledečih okvirih, ki so to omogočali. Tiskanje lastne valute tolar, ozki enopartijski vrh, ki se je samo navidezno razdelil v večstrankarski volilni sistem ter kronično pomanjkanje nadzora/sodelovanja nad zakonodajnim procesom DZ(državni zbor). Tako so posvečeni ljudje, ki so takrat bili pri koritu lahko dobili kredite v tolarjih “na lepe oči”, s temi krediti preko svojih bypass podjetij presegli 75% lastniške pragove(bodisi z iztiskanjem malih delničarjev, bodisi z državnimi lastniškimi rošadami). Tako so ljudje, ki so bili s strani takratne politike dobili zeleno luč, da v imenu nacionalnega interesa postanejo lastniki nekoč družbenih podjetij, katere so zgradili ljudje/delavci v the podjetjih. Namen nacionalnega interesa pa je bil upravičen z hujskanjem, kako zlobni so tuji lastniki in kapitalisti. Da je cesar gol, se je v vsej svoji lepoti pokazalo leta 2012, ko nekoč biseri nacionalnega interesa, objavljajo stečaje dotičnih podjetij, ampak brez skrbi, večino the podjetij so lastniško popolnoma izčrpali in denar, ki je nastal z raznimi odprodajami že zdavnaj spravili na varno nekam na Ciper ali Liechtensten, kjer je najbrž že 100x legaliziran v kakih nepremičninskih poslih širom sveta. Tako je na krilih nacionalnega interesa določena ozka skupina SLOVENSKIH ljudi v nekaj letih pokradla večino kapitalske akumulacije, katera pripada pravzaprav vsakemu slehernemu zaposlenemu v tem podjetju(ponavadi so te osebe že v pokoju). Tisti, katerim pa to do leta 2012 zaradi takšnih in drugačnih zadev ni uspelo, pa so skovali nov slogan in sicer “kupujmo slovensko”. Pa poglejmo, zakaj je to ponoven nateg ubogega slovenca. V letu 2012 ima Slovenija v EU skoraj najvišji odstotek državnega lastništva v gospodarstvu. Bojda je skoraj 70% celotne mase gospodarstva v državni lasti. Ampak leto 2012 je drugačno zato, ker uporabljamo eur valuto. To pa je moč odločanja nad monetarno politiko odnesel iz TR3 ali pa DZ ali pa centralne banke slovenije nekam bolj smer Bruselj, sedež ECB in podobno. Torej zamislite si sedaj sledečo zadevo. Če bi v tej sekundi zdaj, ko berete tale blog pritisnili na tipko “pause” in s tem ustavili čas v Sloveniji, bi lahko do centa natančno prešteli, koliko denarja je v obtoku v Sloveniji. To bi naredili tako, da bi sešteli vse zneske na TRRjih občanov, vse zneske na TRRjih podjetij, vse zneske na TRRjih bank(ponavadi so to kaki hišni trgovalni računi, portfelji itd), prešteli bi vse blagajne, ki imajo v tem trenutku notri papirnat denar, prešteli bi vse zneske, ki jih imajo razna ministrstva in uradi na svojih TRRjih(DURS, MF) in bi prišli do določenega zneska, kateremu bi rekli, “toliko denarja kroži v tem trenutku po Sloveniji”. No sedaj pa poglejmo, kaj se zgodi, če greste kupit 1 liter goriva na OMV ali pa na Petrol. OMV kot vsi vemo, je avstrijski trgovec z gorivom, Petrol pa državno-slovenski. Oba sem si izbral popolnoma naključno, pravzaprav bom isto primerjavo naredil tudi s Hofer trgovino in Mercator trgovino. No pa recimo da zapravite 20eur+20%DDV v Hoferju za hrano. Ko plačata ne blagajni, s kartico ali pa gotovino, gre ta denar na račun podjetja Hofer Slovenija. Ta podjetje mesečno odvaja DDV državi, prispevke za zaposlene, plače za zaposlene, morda odvaja denar kaki avstrijski banki, ker je prodajalna zgrajena s hipoteko, plačuje tudi obratovalne stroške. Del tega denarja pa gre seveda tudi Hoferjevim dobaviteljem, kateri v avstriji proizvedene izdelke plasirajo na police Hofer Slovenija. Ker so privat oziroma ne-državno podjetje, skbijo za vsak cent denarnega toka, skrbijo za kvaliteto izdelkov, skrbijo za redno plačevanje vseh mogočih davkov in prispevkov, skratka lastniki koncerna so močno zainteresirani, da kolesje melje pravilno, po zdravi ekonomski logiki. Ker nastopajo na mednarodnih trgih trgovcev, kjer je konkurenca dokaj huda, skrbijo tudi za cenovno ugodnost izdelkov, drugače nihče nebi kupoval pri njih. No sedaj pa poglejmo, kaj pomeni kupovati v podjetju, ki je večinoma v slovenski državni lasti, torej Mercator. Ko kupite za 20eur nekaj v Mercatorju, poslovni sistem ponovno, odvaja mesečno DDV, skrbi za plačevanje dobaviteljem slovenske robe na police, skrbi za plačevanje prispevkov zaposlenim , plače, odplačevanje kreditov itd. No bistvena razlika pa nastane pri lastništvu. Lahko bi namesto Mercatorja vzel recimo Telekom d.d., bi bil popolnoma isti model, le da je v Telekom d.d. ali pa NLB d.d. lastništvo Republike Slovenije veliko bolj izrazito v lastniški strukturi, ampak vzel sem pač trgovca. No pri razporejanju dobička, ustvarjenega v obračunskem letu pa se stvari ustavijo. Hofer, kot družinsko podjetje v skupini Aldi ima lastnike, ki niso, vsaj uradno ne, politično obarvani, kaj šele, da bi bila kaka država lastnik oziroma da bi se Hoferjev dobiček stekal v proračun republike Nemčije recimo. Se Vam že svita zakaj je kupujte slovensko farsa? Ker preko državnega lastništva podjetij denar, katerega država Slovenija ne more sama tiskati, iz Vaših denarnic preko državnih podjetij prileti spet v državni proračun, nad katerim ima spet kontinuiteta slovenske politike nadzor. Tako lahko, če želite, kupujete slovensko še naprej, ampak ne jokajte, da niste vedeli, da euri iz vaše denarnice letijo spet nazaj v denarnice politikov in tajkunov ter ostale mafije, ki je preko bypass podjetij pobrala bodisi dobaviteljske posle bodisi obvladuje lastnišo strukturo the državnih podjetij. Ter se ne sprašujte več kot marsovci, zakaj je v Mercatorju nekaj 30% dražje kot pa v Hoferju ali pa Lidlu ali pa Spar-u. Rekli boste, pa slovenska državna podjetja zaposlujejo toliko in toliko ljudi in režejo kruh tolikim Slovencem. Oprostite, državni monopoli nikoli v zgodovini niso prinesli nič dobrega, marsikateri nezaposlen bi šel privat, pa zaradi oviranja države, birokracije, davčne zakonodaje ter nezmožnosti kreditiranja slovenkih bank(v državnem lastništvu) tega preprosto ne stori oziroma ne zmore. Če imamo 120.000 brezposelnih, bi samo 10.000 novih s.p., d.o.o.-jev s 5-7 zaposlenimi nezaposlenost prepolovilo, ter prineslo veliko več svežega denarja v slovenski proračun, kot pa izgubarska državna podjetja. Problem je le, da nobenega od znanih političnih/gospodarskih obrazov nebi videli nikjer več…in tega jih je strah.

Advertisements
Uncategorized

7 thoughts on “Zakaj je “kupujmo slovensko” popolnoma enako kot “nacionalni interes” – vnovično nategovanje Slovencev za ohranjanje družbenega Status Quo-ja

  1. Žal je povedal le del resnice. Stvari niso tako enoznačne.
    – Tuji trgovec prenaša dobiček skozi transferne cene v tujino. Glede tega smo torej makroekonomsko na slabšem.
    – Le če kupujemo slovensko blago iz polic kateregakoli trgovca, delamo v dobro slovenski makroekonomiji, saj s tem zagotavljamo delovno mesto svojemu partnerju, sosedu, someščanu.

    Kar se mene tiče, vedno iščem slovensko alternativo in ji dajem prednost. Imamo rodovitno Vipavsko dolino, jaz pa naj kupujem španske breskve?
    Ni govora!

    • 1 alineja – transferne cene v tujino? kam pa eur transferiramo eur v EU? to je smiselno zgolj če gre za proizvode izven eu
      2 alineja – v hoferju, lidlu in sparu so večinoma za blagajnami in kot poslovodje zaposleni kdo? Avstrijci in Nemci?
      3 alineja – slovenska kvaliteta se v 99% primerih ne more primerjati z izdelki, ki so plasirani tudi na nemškem in avstrijskem trgu, da o ceni ne zgubljamo besed

  2. Jaz to razumem povsem drugače, predvsem kar se izdelkov tiče. Meni se zdi tale beseda “kupujmo slovensko” malce preveč groba, jaz bi raje uporabil izraz, ki ga uporabljajo pri svojem oglaševanju tudi trgovine Tuš in sicer “spoštujmo slovensko”. Meni je recimo pomembno kakšne izdelke kupujem, predvsem kar se tiče prehranbenih izdelkov in v večini primerov kupujem slovenske, ker jim zaupam in ker vem kaj kupujem. Primerjati trgovine tipo Lidl, Hofer, Spin s trgovinami tipo Tuš, Mercator in Spar ne moreš, ker izdelki s prvih trgovin se po kakovosti ne morejo primerjati z tistimi iz drugih trgovin. In tukaj je potem tudi razlika v ceni. Ampak ta ni velika. Saj še vedno velja tista: za malo denarja imaš pač malo muzike! In to drži!

    • nihče v tem blogu ne tlači Hoferja in Lidla v isti koš z Eurospin-om, razen tebe. Kvaliteta v Eurospinu je podobna kot v mercatorju. Glede na to, da so enotni kvalitativni standardi v EU za vse prehrambene tipe izdelkov, primerjava “v večini primerov kupujem slovenske, ker jim zaupam in ker vem kaj kupujem” ni ravno na mestu, kajti večina slovenske hrane je kot seme ali kot polizdelek kupljena v tujini in je popolnoma enaka kot tista iz nemčije, italije, španije, le da je zaradi “nacionalnega interesa” tista iz tujine cenejša. Soseda na desni, ki dela v mercatorju ima 2 otroka in cca 520-560eur plače. Soseda na desni, ki dela v Lidlu ima 700eur plače. Go figure…

      • pravzaprav evropa ni tujina, tako da v kolikor se ravno ne gre za uvoz svinsjkih polovic iz madžarske, prav tako alpskega mleka, težko rečemo, da sploh kupujemo tuje izdelke.

      • emmmm Spar ne sodi v ta rang in mislim da ga tudi nikjer nisem omenil v blogu….Spar ma določene zadeve odlične, npr. Staropramen top shit češko pivo v steklenih steklenicah 😀 in cenovno gledano so morda 5%(če sploh) nad hoferjem in lidlom, kvaliteta izdelkov tudi odlična,

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s