“Nihče ni pripravljen na ECB” – prihajajoča dolžniška kriza eurocone

Evropska centralna banka je nakazala konec programa kupovanja sredstev in možen dvig obrestnih mer pred 2019. Po več kot 2 trilijardah eur nakupov in politiki ničelnih obrestnih mer, dvig obrestnih mer zamuja.

draghi-ecb-frog

Mario Draghi, lutka globalistov in agent Rotschildov v Evropi

Ogromen program kvantitativnega sproščanja je ustvaril zelo pomembna neravnovesja in riziko odtehta dvomljive koristi. Bilanca ECB sedaj predstavlja več kot 40% BDP Eurocone. Vlade v Euroconi pa se niso sploh nič pripravile na konec kvantitativnega sproščanja. Celo nasprotno. Države Eurocone pogosto trdijo, da so se deficiti zmanjšali in da so tveganja obvladovana. Vendar pa bližji pogled razkrije, da je večina redukcij deficitov prišla zaradi nižjega stroška dolga. Trošenje vlad v evroconi je komaj kaj manjše, kljub nižji brezposelnosti in večanju davčnih prihodkov. Strukturni deficiti ostajajo trmasti, v nekaterih primerih so nespremenjeni vse od nivojev leta 2013.

Vseh 19 držav Eurocone je kolektivno prihranilo 1.15 trilijarde evrov v plačilu obresti vse od leta 2008 zaradi nižanja obrestnih mer ECB in intervencij z monetarno politiko, povzeto po Handelsblattu. Redukcija stroškov proti izgubi upokojencev in varčevalcev.

Vendar pa lahko ta iluzija stabilnosti prihrankov in budžeta hitro izgine, saj se bo večina držav članic eurocone soočala z ogromno dospelosti poplačila dolga v obdobju 2018-2020, saj so bila zapravljena dragocena leta kvantitativnega sproščanja brez da bi se implementiralo močne strukturne reforme. Davčni primež se je povečal za družine in mala in srednja podjetja,medtem ko je trenutna poraba Vlad komaj kaj padla, konkurenca je ostala šibka, masivna eno-triljardo eurov velika gora slabih posojil pa je dvignila dvome o zdravju evropskega finančnega sistema.

dolg-držav-eurozone2018

Glavna gospodarstva eurocone se soočajo z več kot 2.1 trilijarde EUR dospelosti med 2018 in 2021. Temu dodamo še nižje davčne prihodke, zaradi upočasnitve in rastočega trošenja zaradi populističnih zahtev, in to ustvari ogromen riziko velike dolžniške krize, ki jo no bo mogla brzdati nobena centralna banka. Zaradi odsotnosti strukturnih reform se eurocona sooča z stagnacijo v japonskem stilu ali pa dolžniško krizo.

dolg-držav-eurozone2018ext

Dolg glavnih držav eurocone, skupaj z dospelostjo in stroškom obresti

ECB je opozorila leta 2014, da “mnogo držav v območju eura ni izkoristilo prijaznih ekonomskih pogojev pred krizo da bi si zgradile fiskalne blažilce za prihodnja ohlajanja”. To se dogaja ponovno, ampak veliko hujše, saj je povprečen dolg glede na BDP zrastel na skoraj 90% in trošenje vlade glede na BDP ostaja nad 40% z ničelnimi obrestnimi merami in masivnimi odkupi sredstev. Realnost je, da je ECB ostala brez orodij za obvladovanje nove krize skozi dobavo denarja in rezi obrestnih mer.

Kje bi bili zahtevani donosi na obveznice, če nebi bila ECB največji kupec obveznic Eurocone? Zagotovo tega ne vemo, saj na tem nivoju ni vidnega povpraševanja. Na vrhu QE v ZDA FED nikoli ni bil 100% neto izdajatelj zakladnih menic. Danes je program ECB več kot trikrat večji, kot neto izdaje. To pomeni, da nimamo pojma, kakšno je resnično tržno povpraševanje po obveznicah držav eurocone ter kakšni donosi ob dospelosti bi bili zahtevani od investitorjev.

Kar vemo je, da bi bili donosi (yield) veliko višji. Najmanj 120 bazičnih točk nad trenutnimi donosi bi bilo potrebnih, da bi se odražala pričakovanja inflacije in da bi se donosi približali krivulji. Seveda Eurocona nebi čutila celotnega dviga v pričakovanih donosih. Na vrhu eurokrize, je bila cena španskega dolga 3.4% ali celih 300 bazičnih točk pod nivojem donosov obveznic. Vendar bo vračanje donosov na normalne nivoje vplivalo na zaupanje saj boplaceboefekt QE izginil in realnost se bo vrnila.

Nobena država znotraj Eurocone, razen Nemčije in morda Nizozemske ni pripravljena na konec QE. Vlade eurocone so potrošile vse prednosti QE z višjo porabo, ohranile so strukturne deficite. Celotno izboljšanje pri neto obrestnih stroških je bilo uničeno zaradi večjega birokratskega trošenja. Sedaj pa se plima obrača. Četudi se ECB odloči, da bo preložila konec QE, je realnost takšna, da donosi na državne obveznice in CDS (Credit Default Swap) potihoma rastejo. Ne samo zaradi Italjanske krize ampak zaradi dokazov o nerešenih zadevah, ki ponovno prihajajo na površje v Evropi.

Najslabši del tega je, da bodo vlade v evropi najbrž sklenile, da povišajo davke, zato da se bodo spopadle z rastočimi deficiti, ki prihajajo iz dokazov o upočasnjevanju eurocone zaradi manjšega prometa ter konca ničelnih obrestnih mer pri izdatkih. Kombinacija sedaj že jasno videnega upočasnjevanja z višjimi davčnimi bremeni, trmasto visokim trošenjem in rastočimi deficiti in obrestnimi merami je lahko popoln vihar za Evropo, ki bo najbrž pripeljal nazaj duhove krize.

Evropa se je odločila, da se bo s krizo spopadla tako, da bo skrila neravnovesja pod ogromnim valom likvidnosti in vlade so opustile vse reforme zato da so stavile vse na monetarno politiko. Sedaj bo realnost hitro pokazala svoj obraz. In nobena vlada v evropi ni pripravljena, saj se niti ne zavedajo obsega problema.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.