Pričakujte finančno krizo v Evropi z Francijo v epicentru

/ ambasador21

EU ni nikoli uveljavila svojega pakta za rast in stabilnost oziroma pravil iz maastrichtske pogodbe. Na horizontu je kriza v središču te krize pa sta Francija in Italija. Prva žrtev bodo zelene politike.

Skladnostna pravila

  1. Deficitno pravilo: Država je skladna vkolikor (i) je stanje proračuna generalne vlade enako ali večje kot -3% BDP ali (ii) v primeru, da je -3% BDP meja presežena in je odklon majhen (max. 0.5%) in omejen na eno leto.
  2. Dolžniško pravilo: Država je skladna vkolikor je dolg generalne vlade v razmerju do BDP manjši od 60% ali pa vkolikor je več kot 60% BDP mora višek upadati povprečno za 1/20 v zadnjih treh letih.
  3. Pravilo za strukturno ravnovesje: Država je skladna, če (i) je stanje strukturnega proračuna generalne vlade enako ali višje kot srednjeročni cilji (Medium Term Objective) ali (ii) vkolikor srednjeročni cilji še niso bili doseženi ampak je letno izboljšanje strukturnega ravnovesja enako ali višje 0.5% BDP ali pa do doseganja srednjeročnih ciljev manjka manj kot 0.5% BDP
  4. Izdatkovna pravila: Država je skladna vkolikor je letna stopnja rasti primarnih vladnih izdatkov na nivoju ali pod nivojem 10 letnega povprečja nominalne stopnje potencialne rasti minus konvergenčna razlika potrebna za prilagoditev deficita strukturnega proračuna in v skladju z pravilom strukturnega ravnovesja.

Področja deficitnih katastrof

Francija in Italija sta trenutno največja katastrofa glede pravila za proračunski deficit. Francija ima proračunski deficit v višini 7%, Italija pa 5%. Francija mora svoj deficit zmanjšati za ogromnih 4% BDP. Italiji in Grčiji se nikoli sploh nebi smelo dovoliti vstopa v EMU (Eurocona – Evropska Monetarna Unija). Grčija ima dolg/BDP razmerje pri 170%. Cilj je 60%. Infografika na začetku pove vse. Samo skandinavske države so skladne z maastrichtskimi kriteriji.

Ohlapnejša pravila odložijo krizo

10.2.2024 je EU sprostila fiskalna pravila z ciljem zmanjševanja zadolženosti in pospeševanja investicij.

Zadnje premetavanje dve desetletji starih pravil poznanih pod imenom Pakt za stabilnost in rast, se je zgodilo potem, ko so nekatere države članice EU postale rekordno zadolžene zaradi povišanega trošenja na področju gospodarskih pomoči v okviru načrta za okrevanje po plandemiji ter potem, ko je evropski blok najavil ambiciozne zelene, industrijske in obrambne cilje. Revidirana pravila državam z previsoko zadolženostjo omogočajo zmanjševanje zadolženosti v povprečju za 1% letno vkolikor je zadolženost BDP nad 90% in 0.5% letno vkolikor je kreditni kup velik med 60% in 90% BDP. Države z deficitom nad 3% BDP morajo to znižati na 1.5% med obdobji rasti, ker naj bi se s tem oblikovali varnostni blažilci za težke čase, ki prihajajo. Trošenje za vojaške potrebe se bo določilo po oceni visokih deficitov posameznih držav s strani Komisije – zaradi “ruske invazije Ukrajine”. Nova pravila dajo državam na razpolago sedem let za rezanje zadolženosti in deficita začenši z 2025. Stara pravila so predvidevala 4 leta.

Potrebno je omeniti, da EU lahko spreminja kriterije za doseganje ne more pa spremeniti samih ciljev v Paktu za rast in stabilnost brez soglasnega dogovora in nove verzije sporazuma. S tem ozadjem, ki ste ga pravkar prebrali, si lahko pogledamo prihajajočo krizo v Euroconi, kot so jo opisali pri Eurointelligence.

Evropina naslednja finančna kriza

Naše bralce bi radi opozorili na temo s katero smo se že precej ukvarjali – možnost ponovne finančne krize v Evropi. O globalni finančni krizi in njenem bratrancu – dolžniški krizi suverenov v euroconi (dolžniške krize držav evrocone). V Evropi pa se sedaj kuha še ena finančna kriza in sicer kriza evropskega socialnega in političnega modela z obsežnimi posledicami za fiskalno in finančno stabilnost.

Kanarček v rudniku so podivjani proračunski deficiti Francije in Italije, ki stojijo pri 7% in 5% v 2024. Te številke so simptom in ne vzrok. Izza teh številk stoji manjko gospodarske rasti, ki je potrebna za vzdrževanje socialnega modela Evrope. Nemška fiskalna politika nebi mogla biti bolj drugačna od fiskalne politike Francije ali pa Italije a kljub vsemu ima Nemčija identično težavo. Evropski model so poganjala oligopolna industrijska podjetja, ki so bila močno podprta tudi s strani države preko regulative, ki je ravno igralno polje izkrivila v njihovo korist. Klasičen primer je nemška avtomobilska industrija ampak to so počeli popolnoma vsi.

Kar ta model sedaj ubija je premik v fragmentaciji tehnologije in geopolitike. Od obeh naštetih bi ocenili, da je tehnologija pomembnejša. Vse več funkcij našega življenja, ki so bili v preteklosi v domeni popolnoma mehanskih procesov so danes popolnoma ali pa deloma digitalizirani. Prepreke za vstop so se sesule. Kitajska je iz 0 postala svetovni voditelj na področju erlektričnih avtomobilov. Evropska podjetja ne ustvarjajo več zadostnih dobičkov, da bi z njimi vzdrževali socialni model ter, da bi z njimi financirala dolgoročne raziskave. Nobeno presenečenje ni, da ima Evropa zelo malo tehnoloških podjetij. Povedano na kratko – evropski oligopolistični starotehnološki model ne deluje več v digitalnem svetu.

Predsednica Evropske Centralne banke Christine Lagarde: “Kontrola bo.” Predsednica ECB prizna, da bo digitalni CBDC Euro namenjen nadzoru uporabnikov te digitalne fiat valute.

Po večih globalnih šokih v tem desetletju so posledice evropinega tehnološkega zatona nižje potencialne stopnje rasti. Italija je bila prva. Rast produktivnosti Italije odkar je sprejela euro je blizu 0. Produktivnost Velike Britanije se je upočasnila v času globalne finančne krize in od takrat si ni več opomogla. Nemška produktivnost najverjetneje ne bo okrevala tudi, če gospodarski cikel bo okreval. Nemški Svet gospodarskih strokovnjakov vidi potencialno rast pri nekje 0.5% letno do konca desetletja. Z tako nizko produktivnostjo je evropski model postal finančno nevzdržen. Posledično ni nobeno presenečenje, da se politični sistem ruši povsod. Argument ZA nadaljevanje deficitov, v Franciji naprimer je, da so le-ti potrebni zato, da se na oblast ne zavihti Marine Le Pen. To pomeni, da bodo defificiti ostali.

Pred nami je fiskalna kriza, ki jo je sprožila kombinacija upadanja rasti produktivnosti in politični klinči. Tehnologija jer glavni krivec za upad. Geopolitika je upadu dala pospešek. Teoretične rešitve, kot so skupna fiskalna kapaciteta, unija kapitalskih trgov, skupni obrambni izdatki, so sedaj še bolj oddaljene in bolj neizvedljive kot kadarkoli v preteklosti. Vkolikor se kakšen od teh parametrov ne spremeni je finančna kriza zelo verjeten scenarij.

V soju žarometov Francija

Francija ima proračunski deficit v višini 7% a želi financirati evropsko vojsko in se boriti proti Rusiji. Kako naj bi to delovalo?

Po nekaterih videoposnetkih sodeč, je Micron poročen z transgender moškim.

V soju žarometov Zelene Fantazije

EU je sprejela ambiciozne zelene politike, ki bodo stale veliko več denarja, kot pa se je odredilo budžeta. Kako naj bi to delovalo?

Cilji ne bodo doseženi

Te zelene cilje lahko vržemo v smetnjak idej in ti cilji pravzaprav nikoli nebi smeli biti zastavljeni. Tudi, če Franciji odobrite 7 let, da bo deficitarno skladna, kako naj prihrani gromozanskih 4% BDP?

Kaj je glavna težava?

Eurointelligence trdi, da je “tehnologija glavni razlog upada. Geopolitika ga je pospešila.” Tehnologija ni težava. Maastrichtska pogodba, ki je ustvarila Eurocono, ima napako. Te napake pa se brez soglasne potrditve članic ne da popraviti. Glede na razlike v produktivnosti in delovnih pravilih enotna obrestna mera ECB ne more koristiti Italiji, Franciji, Nemčiji in Grčiji hkrati. Potem pa so tu še “EU nanycrat” pravila saj je EU bolj osredotočena na pregon Google, Apple, Facebook in Microsoft korporacij zaradi domnevnih monopolov kot pa, da bi razvila svoje tehnološke velikane.

EU je disfunkcionalna

Povedano z eno besedo – EU je disfunkcionalna. To je težava ne pa tehnologija. Maastrichtska pogodba je velik razlog zakaj je EU disfunkcionalna. Sama euro valuta z eno skupno obrestno mero pa je v zasnovi napačna. Podjetja, kot so Google, Meta, Microsoft, Apple pa v EU sploh nebi mogla obstjati saj bi jih EU v imenu konkurence in raznolikosti razgradila preden bi sploh postala dovolj velika, da bi bila pomembna. EU pravila onemogočajo odpravo osnovne težave. Tako se EU rajši osredotoča na nannycrat pravila s katerimi regulira ameriška in kitajska podjetja namesto, da bi kaj popravila. Tehnologija skupaj z umetno inteligenco in geopolitiko pa sedaj ta temeljni problem zgolj še povečuje. EU je disfunkcionalna po pogodbi. Politične ankete to stanje odražajo povsod.

Ankete za Evropski Parlament v Franciji

Nacionalni Zbor Marine Le Pen ubija Renew/Modem z 12 točkami prednosti 30-18. To je samo Francija in ne celoten parlament ampak v tem se jasno vidi padajoča priljubljenost rothschildovega palčka Macrona ter potapljanje sredinskih na splošno.

Vojno gospodarstvo

Predsednik Sveta Evrope Charles Michel promovira vojno gospodarstvo kot način ustvarjanja delovnih mest. V absurdnem pozivu je predsednik EC Charles Michel pozval k vzpostavitvi vojnega gospodarstva. Priporočamo, da se na frontno linijo v Ukrajino pošlje Charles Michela in ameriškega senatorja Lindsey Grahama. Namesto, da bi popravili zastarelo nemško infrastrukturo, poizkusili tekmovati na področju umetne inteligence z ZDA, poizkusili tekmovati z Kitajsko v vsem (morda nebi smela tekmovati z Kitajsko v sofisticiranosti sistema socialnih kreditnih točk in sintetični hrani), predsednik Sveta Evrope (European Council) Charles Michel promovira vojno kot sredstvo za rast.

Čas je za novo strategijo

Nemški kancler Olaf Scholz zavrača dobavo Taurus balističnih raket v Ukrajino. Čas je za novo strategijo (Victoria Nuland in teroristični napadi v Moskvi morda?)

Imamo solidarnost in potem imamo solidarnost

Anketa za anketo kaže na podporo Ukrajini a so vse ankete napačne saj nikogar ne vprašajo “Koliko ste pripravljeni plačati za podporo Ukrajini.” V EU obstaja solidarnost a se preneha pri žitaricah in orožju. V ZDA si “predsednik” Joe “Let’s go Brandon” Bribe’em obupno želi, da bi se vojna nadaljevala. A še vedno nima cilja. Je bidenov cilj identičen cilju zelenskega: “Vojne ne bo konec dokler je okupiran Krim.” Ne vemo, ker Joe Bribe’em tega ne pove. Bribe’em prav tako ne pove koliko je pripravljen zagotoviti. Je potrebnih novih 150 milijard ali bo potrebno 1 bilijon USD ali več?

Medtem pa se pripravite na pokol sredinskih strank, zelenih in vojnih hujskačev na naslednjih volitvah v Evropski Parlament. Fiskalna kriza je na horizontu, prva žrtev bodo politike zelene energije.

Jens Stoltenberg, the head of NATO looks very combat ready.
Mogoče bo žrtev naslednje evropske finčne krize EURO.

Bail-out držav članic: Evropska (Dis)Unija –>

<– “Nihče ni pripravljen na ECB” – prihajajoča dolžniška kriza eurocone