Prevod članka iz avstrijske revije NEWS http://www.news.at št.25. 22.6.2011. Str. 36-37.
Grčija trepeta. Dilema okoli dolgov je prišla do novega vrhunca. Najbolj brutalni možni varčevalni ukrepi v zadnjih mesecih, niso bili dovolj, da bi se obrnila smer. Socialno ekspresno zdravljenje je Grčiji prineslo ravno nasprotno: Gospodarstvo se krči, državni dolg pa raste. Finančni ministri evropske unije pa bodo po srečanju v ponedeljek še bolj privili vijake: Odločitev o plačilu pete tranše prvega bailouta v višini 12milijard eur je bila preložena na začetek julija. Reševalci so postali utrujeni od reševanja. Grčija pa je še vedno tam, kjer je bila na začetku državno-dolžniške krize – na robu prepada. Z zamudo oziroma odlogom srečanja finančnih ministrov, kjer bi se odločilo o peti tranši, je EU povečala pritisk na grško opozicijo, ki ne podpira Papandreous-ovega varčevalnega paketa. Če ne bo prišlo do notranje-političnega konsenza, tudi ne bo denarja. Sočasno pa se bankrot pričenja kazati v grški realnosti: Standard&Poor bonitetna hiša je dodelila Grčiji najslabšo kreditno oceno na svetu; celo slabšo kot Afghanistanu in Severni Koreji.
Krmarji EU delujejo nemočno in brez vizije, ko gre za prihodnost njihove velike ideje. Komisar za monetarne zadeve EU Olli Rehn je podal še najboljši opis: »To, kar se kuha v Evropi je Bouillabaisse, torej nekako vsega nekaj.«
Vzporedno s pogajanji o kratkoročni rešitvi Grčije pa tečejo pogovori o financiranju drugega reševalnega paketa, ki naj bi podprl Grčijo. Na osnovi teh se izoblikujejo trije scenariji za grško in evropsko prihodnost.
Prvič: mehko razkreditiranje po vzoru dunajske iniciative iz leta 2009. Države vernice in banke podaljšajo odplačilno dobo. Drugič: Grčiji spodleti pri saniranju in varčevalnih ukrepih in se vrnejo nazaj na drahmo. Tretjič: Države vernice in banke odpišejo velik del njihovih zahtev, da si Grčija lahko opomore in razbremeni. V nadaljevanju bomo pregledali vse tri scenarije.
1) Dunajska iniciativa – zasebni verniki priskočijo na pomoč prostovoljno
Realističen scenarij. Pred srečanjem v Luxemburgu sta se Nemčija in Francija, banke katerih so najbolj vpletene v Grčijo, dogovorili o mehkem razdolževanju. Finančni ministri EU so zadržani, priviti. Mehko razdolževanje po vzoru »dunajske iniciative« predvideva prostovoljno udeležbo pri financiranju grškega državnega gospodinjstva. »Dunajska iniciativa« je dogovor, ki so ga sklenile avstrijske banke. Med finančno krizo v letu 2009 so se verniki dogovorili, da vzhodnoevropske državne obveznice po dospelosti ne bodo prodali, ampak zamenjali v druge papirje. Zlom vzhodnoevropskega trga je bil tako preprečen.
Prednosti. »Dunajska iniciativa« je prinesla Grčiji čas. Varčevalni programi in privatizacija bi lahko razbremenili državno blagajno in počasi spet povrnili zaupanje trgov. Poleg tega evropski davkoplačevalci nebi sami nosili grškega rizika.
Slabosti. Udeležba zasebnih vernikov pri nadaljnih finančnih pomočeh bi lahko vodila do tega, da bi bonitetne agencije Grčijo razglasile za plačilno nesposobno, je dejal Jean-Claude Juncker. Tako so velike bonitetne hiše, Moody’s, Standard&Poor in Fitch že posvarile, da bi podaljšanje kreditne dobe ocenile kot izpad plačila. Pravzaprav bi bilo podaljšanje kreditne dobe uradno priznanje, da Atene ne morejo točno servisirati svojega dolga. Banke, zavarovalnice in ECB bi morale odpisati grške državne obveznice.
2) Nazaj k drahmi – Konec s strahom za monetarno unijo
Brutalni scenarij. Grkom zaradi notranje-političnih trenj spodleti sanacija. Državi zmanjka denarja. Plače in pokojnine se ne izplačujejo več. Grčija zapusti monetarno unijo in se vrne nazaj k drahmi.
Prednosti. Drahmo bi lahko močno devalvirali, kar bi pocenilo izvoz in spet privabilo turiste v državo. Grčija bi lahko v miru spodbudila gospodarstvo in ga sčasoma približala evropskemu nivoju.
Slabosti. Po eni strani bi bila to prava politična in gospodarska katastrofa za EU, po drugi strani pa se dolgov na ta način nebi znebili. Dolgovi bi pravzaprav močno narasli, ker bi grki morali devalvirati drahmo in bi ta močno izgubila na vrednosti proti eur. Grške banke nebi preživele izstopa, saj bi grki vse prihranke in ves denar, ki ga imajo v bankah, prenesli na varno. Za finančni svet bi bil zlom grških bank prava katastrofa. Milijardni odpisi bi imeli, kot po bankrotu Lehman-Brothers, katastrofalne posledice – sanacije. Predvsem v državah PIIGS(slika spodaj).
3) Trdo razdolževanje – rešitev z nepredvidljivimi posledicami za svet.
Drag scenarij. Nekateri ekonomisti smatrajo odpis dolgov za neizbežen scenarij. Grčija je po definiciji njihove ustave že bankrotirala. Trdo razdolževanje pomeni, da se verniki odpovedo delu svojih zahtev.
Prednosti. Pri trdem razdolževanju bi se Grčija znebila polovice svojih dolgov v višini 330 milijard eur. Plačilo obresti, katero je prisililo grško gospodarstvo na kolena, odpade. Novi reševalni paketi in garancije nebi bili potrebni.
Slabosti. Verniki se odpovedo delu svojih zahtev. ECB, ki naj bi držala okoli 40 – 50 miljard eur v državnih obveznicah, bi se znašla v težavah in bi najverjetneje potrebovala zvišanje kapitala. Evropske banke bi po tem scenarju tudi morale odpisati večji del grških toksičnih papirjev. Zaupanje, v evropske trge in krizna politika, ki se vodi, bi v evropo drastično padlo v luči negotovih odpisov ter prineslo evropskim institucijam zmanjšanja bonitetnih ocen. Banke se nebi mogle na novo zadolževati, ker bi mera dolgov bilance bank preveč obremenjevala. Nova gospodarska kriza bi bila logična posledica.
Alternative media blog 