10 razlogov zakaj svet ne more obratovati brez fosilnih goriv

Banke, vlade in podjetja bi se soočile z propadom zaradi bistvene vloge fosilnih goriv v gospodarstvu.
Kritična infrastruktura kot je elektrika, internet in trgovalni sistemi bi se sesuli brez podpore fosilnih goriv.
Kmetovanje in ogrevanje domov bi postalo zelo neučinkovito in večini ljudi nedosegljivo, ker bi povzročilo obsežne družbene nemire

Dandanes je moderno govoriti o opuščanju fosilnih goriv, ker naj bi s tem preprečili podnebne spremembe (kakšen kompleks bogov na zemlji imajo nekateri ljudje, ki dejansko verjamejo, da je vpliv človeka na planet zemljo večji, kot pa ga ima Bog ali pa sonce in njegovi cikli – če ste slučajno opazili, ti mali bogovi na zemlji poleg podnebnih sprememb prodajajo tudi kakšne solarne panele, toplotne črpalke, nedelujoče baterije, kitajske električne avtomobile vprašljive in vnetljive kakovosti in roka trajanja, CO2 emisijske kupone – ker CO2 je najbolj pomemben plin v vsem vesolju sploh, ko pogledate koncentracijo, ki je v zraku – nekje 0.38% in na vseh teh lažeh so zrasli lažni ljudje – ekologi, zagovorniki zelenega prehoda, ekofanatiki, vegetarjanci, vegani – povedano drugače – te laži so obrodile sadove in sicer so obrodile fanatične s strani velekorporacij in velekapitala indoktrinirane podpovprečno inteligentne borce za zeleno prihodnost – včasih smo jim rekli kar komunisti ampak očitno jim rdeča barva ne diši več ali pa se je ta brand barve marketinško gledano malce iztrošil. Zato zeleno in ne rdeče.). No isti rezultat ali pa vsaj podoben rezultat dobimo, ko vstopimo v paradigmo, da fosilnih goriv preprosto zmanjka. Fosilnih gortiv pa ponavadi začne primanjkovati, ko jih ni dovoljeno črpati iz zemlje – naprimer zaradi “okoljevarstvenih predpisov”. Obenem pa nam nihče ne pojasni obsega odvisnosti trenutnega sistema od fosilnih goriv. Vsi se zavedamo, da je gospodarstvo izredno odvisno od fosilnih goriv. Vkolikor ni na voljo dovolj fosilnih goriv za normalno obratovanje se ponavadi zaradi preostankov goriva pojavljajo vojne. Nekatere države dobijo precej več fosilnih goriv, kot bi bil njjihov pošteni delež hkrati pa bo ostalo svetovno prebivalstvo ostalo z zelo malo ali pa skoraj nič fosilnimi gorivi. Torej, če je tveganje za izgubo oziroma popolno izgubo fosilnih goriv za nekatere države tega sveta realno potem bi bilo uporabno pogledati, kaj vse gre z izgubo fosilnih goriv lahko narobe. Spodaj imate seznam 10 točk, kaj vse gre lahko zelo narobe v gospodarstvu, ki nima na voljo dovolj fosilnih goriv.

1. Banke, kot jih poznamo, večinoma propadejo

Preden propadejo banke na področjih, ki so praktično brez fosilnih goriv, bomo priča hiperinflaciji. Vlade bodo močno povečale dobavo denarja v okviru brezupnih poizkusov, da se ljudi prepriča, da se proizvaja več izdelkov in storitev. Ta pristop bo uporabljen zato, ker ljudje zmotno enačijo več denarja z zmožnostjo kupovanja več izdelkov in storitev. Na žalost brez fosilnih goriv ni mogoče zagotoviti proizvodnje veliko dobrin. Več denarja bo preprosto povzročilo več inflacije saj so za obratovanje tovarn in mašinerije vseh vrst potrebni fizični resursi vključno z pravilnimi vrstami energije vkolikor želimo imeti proizvodnjo dobrin. Ustvarjanje storitev prav tako zahteva energijo iz fosilnih goriv ampak na splošno manj kot pa pri proizvodnji dobrin. Naprimer škarje, ki se uporabljajo za frizerstvo, so narejene z uporabo energije iz fosilnih goriv. Osebo, ki s škarjami reže lase je potrebno plačati – plača te osebe pa mora biti dovolj visoka, da pokrije stroške povezane z energijo kot naprimer kupovanje in priprava hrane. Frizerski salon bo prav tako moral pokriti stroške energije fosilnih goriv porabljene za ogrevanje in razsvetljavo – ob predpostavki, da je takšna oblika energije sploh na voljo. Banke bodo propadle ker se ne bo moglo preko obresti poplačati prevelikega deleža posojil. Del težave je tudi v tem, da medtem, ko bodo plače zrasle, bodo cene izdelkov in storitev narasle še hitreje in tako se bo zgodilo, da bodo dobrine finančno nedosegljive. Druga plat težave je tudi ta, da bodo na storitvah temnelječa gospodarstva, kot sta gospodarstvi ZDA in EU nadpovprečno prizadeta zaradi upadajočega gospodarstva. V takšnih makroekonomskih pogojih bodo ljudje v teh gospodarstvih bolj poredko obiskovali frizerja. Namesto tega bodo svoj denar potrošili večinoma za osnovne potrebščine kot so hrana, voda in zaloge za kuhanje. Podjetja, ki temeljijo na storitvah – kot naprimer frizerski saloni in restavracije – bodo propadli zaradi manjka strank kar bo pripeljalo, da bodo kolapsnili tudi njihovi dolgovi.

2. Današnje vlade bodo propadle

Paralelno z propadom bank bodo današnje oblike vlad prav tako propadle. Delnoma bodo propadle zato, ker bodo poizkušale z bail-outi bank. Dodatno težavo bodo predstavljali upadi davčnega izplena države, ker se bo proizvedlo manj izdelkov in storitev. Pokojninske obveznosti bo vse težje servisirati oziroma financirati. Vse te zadeve pa bodo pripeljale do vse bolj neenotne politike. V nekaterih primerih se bo centralne vlade preprosto razgradilo kar bo povzročilo, da bodo države in manjše enote, kot so province, nadaljevale po svoje. Medvladne organizacije, kot so naprimer Združeni Narodi in NATO, se bodo najprej soočile z vse manjšim krogom občinstva, nato jih nebo nihče več poslušal ali upošteval in nato bo sledil propad tudi teh zločinskih organizacij v katerih so zaposleni polpismeni tepci in raznorazni oportunisti in ljudje vprašljivih moralnih kvalitet. Zagotavljanje virov financiranja preko držav članic teh organizacij bo postalo misija nemogoče. Najmanjše potrebe po energiji so oblike vlad, ki jih poznamo pod besedo diktatura in takšne oblike vlad bodo dominirale področja brez fosilnih goriv.

3. Skoraj vsa današnja podjetja bodo propadla

Fosilna goriva so ključna za vse vrste poslov. Uporabljajo se pri ekstrakciji surovih materialov in prevozu dobrin. Fosilna goriva uporabljamo za tlakovanje cest in izgradnjo skoraj vseh današnjih stavb. Brez fosilnih goriv postanejo tudi najbolj preprosta popravila infrastrukture misija nemogoče. Brez zadostnih količin fosilnih goriv so mednarodna podjetja še posebej na udaru glede razpada na manjše enote. V delih sveta, kjer praktično ne bo dobave fosilnih goriv ta podjetja preprosto ne bodo mogla poslovati. Fosilna goriva se uporablja celo pri izdelavi solarnih panelov, veternic in nadomestnih delov za električna vozila. Govoriti o solarni in veterni energiji kot o “obnovljivem viru energije” je močno zavajujoča izjava. Najboljše kar lahko rečemo o njih je, da so v najboljšem primeru “podaljševalci fosilnih goriv”. Lahko pomagajo pri situaciji, ko malce upade dobava fosilnih goriv, od statusa primernega substituta za fosilna goriva pa so oddaljeni svetlobna leta, če ne celo več galaksij in paralelnih dimenzij daleč.

4. Elektrika iz električnih omrežij in internet bosta izginila

Fosilna goriva so pomembna za vzdrževanje sistema za prenos energije (omrežje). Naprimer, ko vihar podre daljnovod so potrebna fosilna goriva, da se to popravi nazaj v obratovalno stanje. Priklop solarnih panelov in vetrnih turbin na električno omrežje zahteva fosilna goriva. Hišni solarni panelni sistemi bodo najbrž delovali dokler ne bo odpovedal inverter. Ko se enkrat zgodi okvarja inverterja je uporabnost hišne solarne elektrarne precej načeta. Za izdelavo novih inverterjev je potrebna energija iz fosilnih goriv. Fosilna goriva so prav tako pomembna za vzdrževanje vsakeda najmanjšega delčka internetnega sistema. No potem pa še dejstvo, da brez elektrike iz omrežja ni mogoče priklopiti računalnikov na internet.

5. Obseg mednarodne trgovine bo zelo zmanjšan

Božične zgodbe govorijo o treh kraljih, ki so iz vzhoda prišli obiskat Jezusa in mu prinesli darove. Zgodbe iz Biblije o Pavlu, ki je potoval v odročne države, nam govorijo, da za mednarodno trgovino in potovanja ne potrebujemo fosilnih goriv. Težava je v tem, da bodo države brez fosilnih goriv (kot je naprimer Slovenija) imele zelo malo za ponuditi v zameno za izdelke in storitve narejene z fosilnimi gorivi. Države s fosilnimi gorivi bodo kmalu ugotovile, da vladni dolg držav, ki nimajo svojih fosilnih goriv ne pomeni kaj prida, ko je potrebno plačati izdelke in storitve. Posledično bo trgovanje zmanjšano dokler se ne bo ujemalo z razpoložljivim izvozom. Izvoz bo najverjetneje zelo okrnjen v države oziroma regije sveta, kjer bodo stvari obratovale (če bodo) brez fosilnih goriv.

6. Kmetovanje bo postalo veliko manj učinkovito

Današnje kmetovanje je postalo neverjetno učinkovito zaradi uporabe velike mehanske opreme katero največkrat poganja dizel v kombinaciji z precej velikim naborom kemikalij – herbicidi, insekticidi in gnojili. Dodatno nato ograje in mreže narejene z fosilnimi gorivi ščitijo pridelke in pašne živali pred vdorom nezaželjenih živalskih škodljivcev. V nekaterih primerih se uporablja steklenjake za ustvarjanje kontrolirane klime za rastline. Uporaba fosilnih goriv nam je prav tako omogočila razvoj specializiranih hibridnih semen, ki poudarjajo karakteristike katere kmetje smatrajo za zaželjene. Vse te “pomoči” utegnejo ob zelenem prehodu izginiti. Brez teh pomoči bo kmetovanje postalo veliko manj učinkovito. Na grafu spodaj vidite, da celo najmanjši rezi v porabo fosilnih goriv, kot naprimer v letu 2020 povzročijo, da se delež zaposlitev v kmetovanju poveča.

Zaposlitve v kmetijstvu so ključne. Ljudje v kmetijskem sektorju niso izgubili služb medtem, ko so jih zaposleni v turizmu in delavci, ki izdelujejo lepe obleke, izgubili – tako se je delež služb v kmetijstvu v okviru celotne zaposlenosti povečal.

7. Potrebe po delovni sili v prihodnosti bodo najverjetneje disproporcionalno v kmetijskem sektorju

Ljudje morajo jesti. Tudi, če celotno gospodarstvo deluje zelo neučinkovito, bodo ljudje še vedno potrebovali hrano. Delež ljudi v kmetijstvu (vključno z lovom in nabiranjem) bo najverjetneje močno narasel. Nekateri ljudje upajo, da bo premik k uporabi permakulturnih tehnik rešil težavo odvisnosti kmetijstva od fosilnih goriv. Permakultura je večinoma podaljševalec fosilnih goriv in ne rešitev za shajanje brez fosilnih goriv saj se permakultura še vedno zanaša na uporabo naprav, ki temeljijo na fosilnih gorivih, kot naprimer raznorazne ograje in današnja orodja (vrtalniki, kladiva, vijaki, polivinil, cerade…). Permakultura v najboljšem primeru samo delno reši težavo neučinkovitosti saj zahteva ogromno dela z rokami.

Dandanes je velika razlika med zaposlenostjo v kmetijstvu v ZDA in med zaposlenostjo v kmetijstvu najmanj razvitih držav. Večina teh držav je v sub-Saharski Afriki. Uporabljajo zelo malo fosilnih goriv. Delež zaposlenosti v kmetijstvu v ZDA je okoi 1.7%. V delih Evrope, kjer se uporablja euro, je delež zaposlenih v kmetijstvu okoli 3%. Tako v ZDA kot v Evropi bi bile potrebne kolosalne spremembe, da bi prišli na 70% zaposlenosti v kmetijstvu, kot je bilo povprečje v 1990ih v najmanj razvitih državah sveta.

8. Ogrevanje domov bo postal luksuz, ki si ga bodo lahko privoščili samo premožni

Brez fosilnih goriv bo povpraševanje po kilojoulih toplote pridobljenih iz lesa močno naraslo. Les bo potreben za kuhanje hrane saj je zelo težko obstati in preživeti samo s prehrano iz surove hrane. Povpraševanje po lesu bo poganjalo tudi izdelovanje oglja, ki se bo uporabljal za taljenje določenih kovin. Zaradi teh potreb po lesu bo deforestacija najverjetneje postal velik problem na različnih lokacijah sveta. Les na splošno bo precej drag glede na strošek pridobivanja in prevažanja lesa preko velikih razdalj brez uporabe koristi fosilnih goriv. Ljudje, ki živijo v redko poseljenih in gozdnatih področjih bodo mogoče sposobni nabrati svoj lasten les za ogrevanje domov. Za ostale pa bo ogrevanje domov zelo verjetno postal luksuz, ki si ga bodo lahko privoščili samo zelo bogati.

9. Samsko življenje bo postalo stvar preteklosti

Brez zadosti toplote in komaj dovolj drva za kuhanje se bodo morali ljudje in njihove živali bolj stisniti skupaj. Domovi v katerih živi več generacij in, ki so zgrajeni nad hlevom utegnejo ponovno postati popularni. Bolj učinkovito bo kuhanje za večje skupine kot pa za vsako osebo posebej. Ljudje, ki živijo v hladnejših področjih se bodo morali stiskati v posteljah, da se bodo zadostno ogreli. Morda se bodo stiskali s svojimi psi, kot pravi pregovor “Noč treh psov”, kar pomeni, da je noč tako hladna, da bi potreboval tri pse, da bi vzdrževali toploto osebe. Celo v toplejših krajih sveta bodo ljudje živeli v skupinah preprosto zato, ker bo vzdrževanje gospodinjstva za eno osebo postalo finančno nemogoče. Hrana in gorivo za kuhanje bo odvzelo ogromen kos družinskega prihodka. Za ostale stroške bo ostalo zelo malo sredstev.

10. Vlade in njihovi zakoni bodo zmeraj manj pomembni. Namesto njih bodo nove tradicije in nove religije vzdrževale red.

Vlade so dale na ducate obljub ampak brez vse večje dobave fosilnih goriv (ali pa primernega substituta) teh obljub ne bodo mogle izpolniti. Pokojnin ne bo več. Sposobnost vlad, da bodo vzdrževale institute zasebne lastnine, bo najverjetneje izginila. Brez ustreznih substitutov za fosilna goriva je množičen nered zelo verjeten izid. Ljudje si želijo red. Brez reda ni mogoče sklepati poslov. Iz nedavnih izkušenj pridobljenih preko raznih “vzdržnostnih-trajnostnih skupin”, ki so sestavljene iz ljudi z skupnim interesom v vzdržnosti vidimo, da ne delujejo dovolj dobro, da bi zagotavljale red. Ponavadi takšne skupine razpadejo takoj, ko se pojavijo prve ovire. Kar je v preteklosti delovalo in zagotavljalo red je bila kombinacija tradicije in religije. Z spreminjajočim se svetom se bo najverjetneje morala spremeniti tako tradicija kot religija. V knjigi z naslovom Communities that Abide, ki jo je napisal Dimitry Orlov et.al., avtorji poudarijo, da skupina ostane dlje časa skupaj, če je v njej močan neizvoljen vodja in, če si člani skupine delijo nabor verskuh prepričanj. Pravzaprav pomaga tudi, le je skupina do neke mere preganjana. Boj za skupno stvar je del tega, kar drži skupino skupaj. Deset božjih zapovedi v Bibliji se interpretira na način, ki močno nakazuje na pravila za obnašanje znotraj skupine in ne za obnašanje na splošno. Naprimer “Ne ubijaj” se nanaša na druge člane skupine – vojne proti drugim skupinam se je načeloma pričakovalo. V takšnih vojnah se je pričakovalo, da boš nasprotnika iz sovražne skupine ubil. Na tak način je Izraelu dovoljeno pobijanje članov Hamasa. Brez zadostne količine fosilnih goriv postane bojevanje bolj pogosto.

Zaključek

Težava (ena od ključnih) s katero se dandanes sooča svet je ta s katero so se manjša gospodarstva v preteklosti srečala znova in znova – število prebivalstva je postalo preveliko za surovinsko bazo gospodarstva, ki seveda sedaj obsega tudi fosilna goriva. Današnji voditelji so ta problem zapakirali v sledeče besede: “Prostovoljna opustitev fosilnih goriv z namenom preprečevanja podnebneih sprememb” – na ta način situacija deluje maj strašljivo. V svetu realistov (torej v svetu kjer ni levih, desnih, zelenih, verskih in globalističnih ideologij oziroma pravljic) določajo zakoni fizike prodajne cene fosilnih goriv. Najprej je potrebno iz zemlje izvleči cenovno poceni fosilna goriva. Težava je v tem, da cene fosilnih goriv ne morejo zrasti arbitrarno v višave. Cene fosilih goriv morajo biti takšne, da:

So dovolj visoke za proizvajalce, da ustvarijo dobiček, ostati pa morajo sredstva tudi za reinvesticije in za plačilo davkov vladam
So dovolj nizke za potrošnike, da si z uporabo fosilnih goriv lahko kupijo hrano in potrošniške dobrine, ki so narejene z uporabo teh fosilnih goriv

Vkolikor predvidevamo, da se lahko vsa fosilna goriva, ki so v zemlji res lahko izvleče iz tal in se jih pokuri, potem so najbrž res lahko podnebne spremembe zaradi takšnega obsega sežiganja. A vrtanje za nafto ne bo nikoli temeljito saj je cenovna dostopnost velik faktor. Če drugega ne se lahko zanesete na politike, da bodo umetno nižali cene nafte zato, da bi s tem pridobili volivce in njihove glasove. Razni znanstveniki in raziskovalci so delali trdo na iskanju rešitev ampak do danes niso imeli nobenega vidnejšega uspeha. Vsaka predlagana rešitev potrebuje še večjo porabo fosilnih goriv. Zato je potrebno temeljito premisliti kaj se lahko zgodi vkolikor nas bodo prisilili, da shajamo brez fosilnih goriv in brez primernih substitutov. Vse zelene (torej komunistične) neto nič emisijske politike predvidevajo 100% opustitev fosilnih goriv – za vas seveda.