HIPOTEKA ali kaj se je zgodilo, ko smo dobil sistem plačevanja z papirnato valuto, ki ni bila več vezana na zlato.

Tokratni blog entry se nanaša na zadevo, katero pravniki poimenujejo hipoteka, ekonomisti hipoteko imenujejo “dolgoročna obveznost, ki pa ti nudi osnovno sredstvo-nepremičnino, s katero lahko ustvarjaš denarni tok, da obveznosti dolgoročnega financiranja lahko izpolnjuješ ”, bankirji pa tej zadevi rečejo “kreditna pogodba zavarovana z nepremičnino”… človeku, ki ni iz katere od teh strok zveni to učeno, priznam, ampak ta ekonomsko pravni besednjak ima svoj namen. Namreč da čim manj ljudi sploh hoče vedeti, kaj sistemsko in v naravi to dejansko pomeni za vaše življenje. Govoril bom tudi o obrestni meri na hipotekarne kredite, ter o sodnem primeru Jerome Daly proti First national bank of Montgomery decembra 1968 leta, kjer se je dokazalo, da kreditne pogodbe v takem sistemu(kjer ni zlate podlage) niso v skladu s pravnim redom obligacijskih razmerij.

Pa začnimo po vrsti. Veliko od Vas se je, se ali pa se bo nahajala v življenju v situaciji, ko bo iz takšnih ali drugačnih razlogov potrebno kupovati nepremičnino. Za ljudi iz kvadranta zaposlenih to predstavlja še posebej velik izziv, saj nimajo svojih podjetij, s katerimi bi ustvarjali toliko dobička, da bi lahko brez pomoči banke zagotovili te vsote. Tako se slej ko prej znajdete v kaki notarski pisarni, kjer Vam notar bere vsebino notarskega zapisa o črpanju kredita za nakup nepremičnine, zraven pa sedi še kak mlad Yapi, ki zastopa banko in pazi, da so vse pikice in vejice na svojih mestih(ter seveda da so vitalni interesi banke zavarovani ). Tako podpišete šop papirjev, na osnovi katerih Vam banka izda glavnico za nakup. Ker pa so seveda v bankah bolj finančno šibki(?), Vam zaračunavajo na glavnico še obresti, da si pokrijejo stroške proizvodnje denarja J. Na dan 18.10.2009 je v Sloveniji običajna praksa, da se zagotovi cca 30% lastnih sredstev ter cca.6.-7.5% obrestna mera, pri katerikoli komercialni banki. Tako sedite pri notarju poslušate, nakoncu podpišete…No potem pa bančni referent-Yapi vzame overjen notarski zapis kreditne pogodbe in oddirka na banko. V roku 24-48 ur ima prodajalec nepremičnine ta znesek na računu(s katerim potem operira naprej, kar je zelo pomembno za money supply ), vi pa imate v zemljiški knjigi vpisano lastninsko pravico ter v razdleku hipoteke “na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa se na podlagi notarskega zapisa o kreditni pogodbi vpiše hipoteka v višini XY EUR z obrestno mero ZF %” . Vam zgoraj omenjeni postopek zveni znano? No pa poglejmo sedaj tole malce širše, z zdravo pametjo.

Sestavni del vsake pogodbe po anglo saksonškem pravu je načelo “quid pro quo”, kar bi v grobem pomenilo, da “jaz obljubim da bom naredil X, ti pa v zameno obljubi, da boš naredil Y”, angleški izraz je bojda “consideration”. Se opravičujem, če je kak pretirano napiflan pravnik med bralci tokratnega bloga, spodaj imaš možnost pošiljanja komentarjev in kaka bolj “slovensko prijazna” razlaga “quid pro quo” načela bi bila pravzaprav dobrodošla J. Torej jaz obljubim, da bom z obrestmi vred vračal kredit, banka pa mi zato, ker imam dobro službo in veliko plačo to verjame. Vendar ko pridemo do tehtanja vložka pogodbenih strani pride do določenih pomislekov. Predvsem se tukaj pojavlja dejstvo, ki se mu reče tiskanje denarja. Torej, vi kupite nepremičnino, v kateri si ustvarite svoj dom, pisarno ali ga dajete v najem, z sredstvom, ki je bilo ustvarjeno zgolj kot komercialen bančni zapis. Američani bi temu rekli “book keeping entry” torej računovodski vnos – knjiženje. Si lahko mislite kakšen sistem? Nepremičnina, ki je sestavni del zemeljskega površja, je bila kupljena, oziroma je bila prodana, zgolj z računovodskim vnosom na list papirja. No morda bi se moralo omeniti še dejstvo, da ima kredit ročnost, ponavadi med 15-30 leti(vsaj stanovanjski). Kar praktično pomeni, da če je družina nastanjena v nepremičnini, ki je obremenjena s hipoteko, potem je lastnik bolj ali manj prisiljen delati tako, kot mu sistem veli, da lahko odplačuje ta kredit. Ampak življenja teh ljudi niso pomembna, pomemben je računovodski vnos ter dejstvo, da iz 100.000eur hipotekarnega kredita banka s sistemom “fractional reserve lending” ustvari še za 900.000eur novih komercialnih, kratkoročnih posojil (ki imajo vsa obrestno mero ampak o tem kasneje). Ter seveda ne bomo govorili o tem, da so hipotekarne pogodbe dostikrat sestavni del ekostičnih finančnih inštrumentov, ki se prodajajo na nereguliranih trgih derivatov.

Jerome Daly vs. First National Bank of Montgomery USA

December 1968

http://www.angelfire.com/ut2/lrtopham/courtcase/creditriver.html

Ta sodni primer, ki je med drugim omenjen tudi v kultnem filmu Zeitgeist II: Addendum, bi lahko spravil na kolena celoten finančni sector, če bi mu bilo namenjeno dovolj pozornosti. Osnovno jedro spora je bilo v dejstvu, da banka, v primerjavi z nepremičnino, ni v kreditni pogodbi ponudila ničesar enako vrednega, kot je sama nepremičnina. Predvsem dejstvo, da se denar ne ustvari oziroma ni lastnina banke, dokler ni v banki notarskega zapisa o kreditni pogodbi je pretehtalo jeziček sodnih tehtnic na stran Jerome Daly-a. Predsednik banke je pod zaprisego izjavil stavke kot naprimer:

”  Mr. Morgan admitted that all of the money or credit which was used as a consideration was created upon their books, that this was standard banking practice exercised by their bank in combination with the Federal Reserve Bank of Minneapolis, another private Bank, further that he knew of no United States Statute or Law that gave the Plaintiff the authority to do this. Plaintiff further claimed that Defendant by using the ledger book created credit and by paying on the Note and Mortgage waived any right to complain about the Consideration and that the Defendant was estopped from doing so.”

“Plaintiff admitted that it, in combination with the federal Reserve Bank of Minneapolis, which are for all practical purposes, because of their interlocking activity and practices, and both being Banking Institutions Incorporated under the Laws of the United States, are in the Law to be treated as one and the same Bank, did create the entire $14,000.00 in oney or credit upon its own books by bookkeeping entry. That this was the Consideration used to support the Note dated May 8, 1964 and the Mortgage of the same date. The money and credit first came into existence when they created it. Mr. Morgan admitted that no United States Law Statute existed which gave him the right to do this. A lawful consideration must exist and be tendered to support the Note. See Ansheuser-Busch Brewing Company v. Emma Mason, 44 Minn. 318, 46 N.W. 558.”
“The Jury found that there was no consideration and I agree. Only God can create something of value out of nothing. Even if Defendant could be charged with waiver or estoppel as a matter of Law this is no defense to the Plaintiff. The Law leaves wrongdoers where it finds them. See sections 50, 51 and 52 of Am Jur 2nd “Actions” on page 584 – “no action will lie to recover on a claim based upon, or in any manner depending upon, a fraudulent, illegal, or immoral transaction or contract to which Plaintiff was a party.”

“Plaintiff’s act of creating credit is not authorized by the Constitution and Laws of the United States, is unconstitutional and void, and is not a lawful consideration in the eyes of the Law to support any thing or upon which any lawful right can be built.”

MODERN MONEY MECHANICS

http://www.rayservers.com/images/ModernMoneyMechanics.pdf

To je neke vrste kuharica za kuhanje denarja in vsakemu normalnemu odraslemu, ki zna angleško, bi toplo priporočal branje tega priročnika. V njem piše recimo tudi to, da “ko banka dela posojilo banka sprejema obljube v zameno za kredit. Rezerve banke se ne spreminjajo skozi transakcije s posojili, depoziti kreditov pa ustvarjajo nove rezerve v celotnem bančnem sistemu”

Kar je recimo zanimivo, saj je navedeno v bistvu to, da bančno poslovanje ni oškodovano niti za 1 cent, če nekdo hipoteke ne odplačuje, lastnik nepremičnine pa lahko ostane brez strehe nad glavo. Socialni davek, ki se zgodi sistemu v primeru takih življenjskih situacij je zaradi multiplikativnega učinka bistveno večji, kot pa če bi se preprosto podržavilo tiskanje denarja. Tako bi zakonodajni, sodni, izvršilni dodali še monetarno vejo oblasti, v kateri nebi bili zaposleni strokovnjaki za dobičke, ampak strokovnjaki za stabilne finančne trge, ki posledično omogočajo normalen razvoj človeških družin. Stabilen finančen sistem omogoča transparentno trgovanje, v realnem sektorju pa je socialni mir,  ker imajo ljudje zagotovljene vse življenjsko potrebne materialne stvari.. Zakaj pa to ni možno v trenutni obliki monetarnega sistema, pa v naslednjem odstavku.

OBRESTI

Finančen sistem, kot ga poznamo v Evropi in Ameriki, ter povsod drugje, kjer je način poslovanja primerljiv, ima vgrajeno obrestno mero. Kar v bistvu enostavno povedano pomeni, da boste v nekem časovnem obdobju vrnili še več, kot ste si sposodili. V realnem sektorju pa se to izkazuje kot zelo obremenjujoč dejavnik na blagostanje družbe.

Centralna banka določa obrestno mero, v Evropi EURIBOR, Švica LIBOR, Amerika central interest rate, itd…To je neka kvazi obrestna mera, po kateri si komercialne banke sposojajo “sveži denar”. Nato pa komercialne banke dodajo še medbančni pribitek in voila, ste mimogrede na 6.4% obrestni meri. Če imate obdobje kreditiranja 240 mesecev, znesek 100.000eur in anuiteto okoli 739eur/mesec, pomeni, da boste prinesli nazaj v banko cca. 177.528,00eur (vir je online izračun stanovanjskega posojila na dan 19.10.2009  www.skb.si kjer vzamemo zavarovanje kredita s hipoteko). To pomeni, da morate 77.528eur pobrati nekje v vračilni dobi kredita. To pomeni, da morate mesečno zbrati cca. 323eur za obresti, zbirate pa denar v kroženju v danem časovnem preseku. Tako mislim da so stečaji podjetij, nizke plače in visoki osnovni življenjski stroški, visoka brezposlenost(v oktobru 2009 mislim da smo na cca 115.000 nezaposlenih) v Sloveniji tudi posledica tega dejstva, da v sistemu ni dovolj denarja v kroženju. Kar je zaradi dejstva, da smo v ERMII območju EU, pravzaprav čudno 🙂 z občutnim padcem slovenskega izvoza pa zadeva lahko postane resna. Ampak to ni današnja tema blogginga 🙂

Ko vzamete posojilo, dobite glavnico nakazano na vaš račun. Vendar imajo vse kreditne pogodbe obrestno mero, katero je potrebno odplačevati in Vam zneska obresti banka ne nakaže zraven glavnice. Kot je bilo v prejšnjem odstavku razloženo, se ves denar v obtoku ustvari iz glavnice kredita, ki omogoči nadaljne depozite itd…Tako avtomatično v sistemu ob določenem časovnem preseku niti v teoriji ni dovolj denarja za poplačilo vseh obresti, ki izhajajo iz naslova najetih kreditov. Zaradi tega mora biti večen dotok novega denarja ter kontinuirana potrošnja. Tako imamo v sistemu vedno tekmo med gospodarskimi subjekti(za tržne deleže) in med posamezniki(za delovna mesta), ki se v praksi izražajo v stečajih, brezposlenosti itd itd itd. In to vse iz preprostega naslova da “v kroženju ni nikoli dovolj denarja, ki bi lahko poplačal vse obveznosti”.

Glavnico kredita dostavi v sistem centralna banka. V bistvu ni popolnoma nič važno, pri kateri komercialni banki ste komitent, saj vsa mreža vodi direktno v centralno banko Evrope.  Ves znesek kredita, ki ga najamete, gre v obliki nakazila na TRR prodajalcu nepremičnine recimo. Tako recimo kredit v višini 100.000eur pri NLB postane depozit v višini 50.000eur pri Unicredit-u, 20.000eur ostane na TRRju kakega avtosalona, 2x po 15.000eur pa ostane na TRRju prodajalca in njegove žene. Iz tega depozita pa lahko banka naredi za cca. 450.000eur novih posojil…zanimivo kajne?

Kapitalizem in bančni sistem v taki obliki ni vzdržen. Zagovarjam ustanovitev monetarne veje oblasti, ki bo poleg zakonodajne, sodne in izvršilne skrbela za stabilen finančne sistem, ki ne bo v privatnih rokah z namenom maksimizacije dobička za ceno človeških življenj v zameno za “računovodski vnos”. Če smo v demokraciji, kjer se življenje poudarja kot neko sveto zadevo, naj to velja tudi v monetarnem sistemu, ne samo, ko se je treba po televiziji slikati s kakimi gasilci, reševalci ali policisti, ki so rešili kako osebo iz kake zagate. Da nekdo ostane brez službe, strehe nad glavo ali pa naredi samomor zaradi finančnih zadev, pa se nam zdi popolnoma vsakdanje, potihem vemo vsi, da nas boli k* *** za sodržavljane, ampak potem se nehajmo vsaj pretvarjat, da se imamo radi in da smo socialna družba, kjer bo boljše tako…saj vsi radi lažemo sami sebi ampak…..nekje je meja….