Posts Tagged ‘ecb’

Če se zgodi “bank-run” na katerokoli banko v EU, je najboljše za Vas, da ste med prvimi, ki dvignejo denar iz banke.

Čeprav je Vaš denar, EU želi zamrzniti račune zaradi preprečevanja “bank-runov” pri bankah, katere propadajo.

Dokument EU, katerega je razkril Reuters razkriva, da se države EU spogledujejo z ukrepi, kateri bi jim dovoljevali začasno ustavitev dvigovanja denarja iz računov bank, zato da bi preprečile “bank-rune”.

Kaj je “bank run”? Bank run se zgodi, ko se zaupanje v banko tako poruši, da ljudje začnejo množično dvigovati ves svoj denar in depozite iz svojih računov, katere imajo odprte pri dotični banki. Zaradi narave centralno-bančnega sistema – frakcijskih rezerv, kjer banka iz vaših depozitov in denarja na računu izvaja kreditiranje tretjih oseb, v banki ni nikoli dovolj denarja za poplačilo vseh imetnikov računa. Tako se zgodi, da če vsi varčevalci in komitenti začnejo dvigati gotovino iz računov pri isti banki, katera je izgubila zaupanje, se ta banka znajde najprej v hudi likvidnostni krizi, nato pa insolventna propade, ker ne more več opravljati svoje osnovne dejavnosti.

Poteza je namenjena pomoči posojilodajalcem, kateri so obsojeni na propad oziroma se smatra za zelo verjetno, da bo propadla, vendar kritiki pravijo, da lahko načne zaupanje in celo pospeši dvigovanje ob prvih govoricah, da je banka v težavah. Predlog, kateri je bil v izdelavi od začetka tega leta, je prišel na mizo manj kot dva meseca po tem, ko je “run” na depozite v Banco Popular prispeval k sesutju te španske banke. V dokumentih EU, katere je pripravilo estonsko predsedstvo je zapisano, da bodo imeli nadzorniki moč začasno zablokirati dostope do transakcijskih in varčevalnih računov pri bankah v težavah, kot “verjetna možnost”, kar priznava, da so države članice neenotne v tem pogledu. EU države, katere že dovoljujejo moratorije na bančna izplačila v postopkih insolventnosti na državnem nivoju, kot Nemčija naprimer, podpirajo ta ukrep, so dejali uradni predstavniki EU.

“Želja je preprečiti bank-rune, zato da ko je banka v kritični situaciji, da se jo ne porine preko roba.” je dejala oseba, katera je seznanjena z razmišljanjem nemške vlade.

Estonski predlog so odposlanci EU diskutirali 13.julija 2017 vendar niso sprejeli nobene odločitve. Pogovori se bodo nadaljevali v septembru. Odobritev EU zakonodajalcev je potrebna za končno odločitev. V okviru predlaganega načrta, katerega so prediskutirale EU države, se bi izplačila lahko suspendiralo za 5 delovnih dni oziroma blokada izplačil bi se v izrednih primerih lahko podaljšala na 20 dni, je zapisano v estonskem dokumentu.

Strašenje strank

Pridružujemo se mnenju Charlie Bannisterja iz združenja finančnih trgov Evrope – AFME, ki pravi “Močno verjamemo, da bo to spodbudilo depozitorje da izvedejo bank-run v zelo zgodnji fazi.”

Zakaj bi komitenti želeli bank-run?

Tukaj je trilijarda razlogov: Več kot 1 trilijarda eur nedelujočih EU posojil: EU proti ZDA odstotki.

Nedelujoča posojila:

slaba-posojila-eu

Opombe:

– ne vem zakaj grafi občasno uporabljajo drugačne oznake držav, kot so navedeni v prvem stolpcu. Kjer so drugačni, sta navedena oba simbola. Seznam oznak držav je prikazan spodaj.

– Forb ratio pomeni odstotek izpadlih

– Cov ratio pomeni stopnja pokritosti: (Posojila – stanje rezerv)/skupno število slabih posojil. To je kazalnik, kako pripravljena je banka na izgube.

Italija, Grčija, Španija, Portugalska in Irska imajo skupno 606 milijard EUR slabih posojil.

Celoten evropski bančni sektor ima previsok količnik, je pod-kapitaliziran in umetno napihnjen z QE (kvantitativnim sproščanjem) s strani ECB. Povedano po domače, evropski bančni sistem je insolventen. Dokaz za to je, da mora EU razmišljati o drastičnih ukrepih navedenih v prispevku.

Prevod članka http://www.spiegel.de/wirtschaft/soziales/0,1518,820973,00.html

ECB pod taktirko Maria Draghija poplavlja trge z denarjem, da bi obvaroval euro-cono pred razpadom. Uspeh operacije je negotov, ampak največji dobičkarji te operacije so že znani: evropski bančni sektor, ki je v težavah.

Zadnje čase dobiva Mario Draghi veliko pohval, predvsem s strani zastopnikov finančne industrije. Na Wall Streetu slavijo tega centralnega bankirja kot “rešitelja evrope”. Veliki investitor George Soros ga hvali kot človeka, ki je “premagal kreditni krč”. Obenem pa združenje nemških bank izjavlja, da je politični bankir na dobri poti, da omeji državno dolžniško krizo.

Kdor ima koristi rad poje himne in hvalospeve. En bilijon eurov(1000 milijard) je Draghi že podaril kreditnim inštitucijam v euro-zoni, domnevno, da bi stabiliziral valuto. V resnici služi to “obstreljevanje” z denarno “Big Bertho” tlakovanju novih dobičkov težavnemu finančnemu sektorju. Za 1% si lahko kreditne institucije sposodijo denar pri ECB, in ga nato lahko z 4% ali 5% “vtaknejo” v španske ali italjanske državne obveznice – lažje svoj denar težko zaslužiš. In najlepše je to, da so dobički zagotovljeni, saj banke lahko te na novo pridobljene državne obveznice zastavijo pri centralni banki, ki tako prevzame nase večino rizika. Tako sledi Draghijev denarni krog najbolj priljubljenemu modelu finančne branže, po katerem se dobički privatizirajo, izgube pa se kolektivizirajo med ljudi.

DENARNA POLITIKA PO AMERIŠKEM VZORU

To je pravzaprav glavni razlog za hvalospeve in veselje kreditnega sektorja. Evropska monetarna politika tako prepoznavno sledi ameriški prevladujoči doktrini, po kateri se vrhovnega denarnega politika(centralni bankir) ne gleda samo kot borca proti inflaciji ampak tudi kot glavnega ekonomskega planerja. Konjunktura začne slabeti, zniža obresti, da spodbudi rast. V primeru, da špekulantje naženejo cene nepremičnin v nebo, jih pusti pri miru, da se ne ogrozi rast in momentum rasti. In ko balon poči, reši banke, da obvaruje finančni sistem pred kolapsom. Moderni varuh valute opravlja svoj posel po logiki investicijskega bankirja, ki je Draghiju dobro poznana še iz njegovih časov pri Goldman-Sachs-u. Proti dolgovom se bori z novimi dolgovi in odstranjuje posledice finančnih mehurčkov, tako da napihuje nove mehurčke. “Asimetrična reakcija” je žargon, ki ga finančna industrija uporablja za izraz, s katerim označujejo najvišjo simetrijo. Njihov profit je zagotovljen, kljub temu, da se gospodarski zagon in gospodarski upad vedno sledita ciklično eden za drugim. Azijska kriza, internetni dot.com mehurček, sesutje sub-prime trga, kar sedaj strokovnjaki imenujejo ekonomija mehurjev, je bila za banke in sklade vedno dobljena stava. V gospodarski rasti pobirajo gromozanske dobičke, ki so v času gospodarske recesije zavarovani s strani davkoplačevalcev. Pravilno pojmovanje pragmatične krizne-politike anglo-saksonškega izvora bi bilo: “Subvencijska politika v korist finančne industrije”.

SLABO ZAKRINKANI LOBIZEM

V resnici ti hvalospevi novi evropski centralni politiki niso nič drugega, kot slabo zakrinkano lobiranje. Ko ameriški finančni minister nameni nove milijardne injekcije frankfurtskim varuhom valute, govori predvsem kot odvetnik Wall Street-a. Predsedniki anglo-saksonških investicijskih bank nato praviloma zahtevajo nižanje obrestnih mer, eno za drugo, z mislijo na poslovne interese svojih kruhodajalcev. Finančna komunikacija je skovana v analitičnih oddelkih največjih bančnih/finančnih koncernov, ki kliče po vedno večji intervenciji centralnih bank, je potožil vice-guverner Banke za mednarodne poravnave – BIS Basel v Švici, ki je krovna organizacija monetarnih oblasti. To je propaganda, katere sadovi so resnično osupljivi. Noben politik si sedaj nebi upal javno zahtevati pomoč za banke iz državnega proračuna. Če pa se subvencije delijo preko centralnih bank, pa velja to za pametno/dobro politiko. Pri tem pa je nasprotje dobrega največkrat samo dobro mišljeno, kar se kaže v Draghijevih ukrepih. Njegova denarna injekcija naj bi pomagala zdravim bankam v južni evropi.Pravzaprav pa le-ta koristi predvsem nenazadnje bolnim bankam na severu evrope: iskalci večje potrošnje/zagona, žrtve finančne krize, kot naprimer Dusseldorfska IKB ali pa hčerka Commerzbank – Eurohypo. Sedaj jih umetno ohranja pri živlenju Draghijeva finančna injekcija obenem, ko v Bruslju komisar za konkurenco Joaqim Almunia kriči: “Nočemo več zombie bank”.

EVROPSKE VLADE MORAJO SANIRATI SVOJE BANKE

Ugovor je očiten, in povečan se še s tem, da je izhod iz Draghijevega likvidnostnega programa popolnoma nejasen. V treh letih morajo institucije svoje kredite vrniti ECB, vendar pa, kaj se bo zgodilo, če tega ne bodo sposobne? Že se pojavljajo glasovi, ki želijo program podaljšati iz 3 na 5 let. Seveda mora FIAT institucija reagirati, če grozi gospodarska implozija. To je nauk iz svetovne gospodarske krize v 30ih letih 20. stoletja. Ampak kupovati čas je dobra strategija samo v primeru, da se kupljeni čas tudi pravilno porabi. Evropske vlade morajo znižati državne dolgove in sanirati svoje banke. V kolikor to ne uspe, bo naslednji crash izpadel toliko večji. Šest tednov po nastopu svojega službovanja je Draghi postal opevani junak finančnega sektorja. Toda to je minljiva slava, kot lahko to vidimo na primeru njegovega ameriškega kolega Alana Greenspan-a. Dolgoletni vodja FED-a je bil opevan z naslovi kot so bili “čarovnik trgov”, dokler je trge držal v dobri volji z nizko obrestno mero. Ko se je izkazalo, kaj so pravzaprav naredile njegove finančne gobe, so ga isti bankirji, ki so ga opevali, začeli zaničevati z izrazi, kot so “mr.Bubble”, “gospodar balonov”. Draghi mora paziti, da se mu ne bo zgodilo isto.

Objavljeno 5.8.2011 na http://www.marketwatch.com/story/ecbs-bond-buying-how-not-to-intervene-2011-08-05

William L.Watts, MarketWatch

Frankfurt(MarketWatch) – Resume kontroverznega programa ECB za kupovanje državnih obveznic tvega, da se bo zabeležil kot šolski primer, kako se ne posreduje.

Predsednik ECB Jean-Claude Trichet, je v potezi, katere timing je določen za največji možni vpliv, dejal novinarjem na globalno oddajani konferenci v četrtek, da se lahko kupovanje obveznic zgodi kmalu, mogoče celo pred koncem te konference. Potrjeno so nato trgovci sporočili, da je na trg vstopila ECB. Čez nekaj časa pa je postalo jasno, da ECB kupuje Portugalske in Irske obveznice in ne italijanske ali španske obveznice. Italijanska in španska donosnost obveznic(yield) je začasno padel, ampak se je kmalu vrnil na iste nivoje. Strateg je dejal, da se je nadaljni krog kupovanja obveznic dogajal v petek, z nekoliko boljšimi rezultati.
10-letna španska obveznica in zahtevana donosnost na njo je začasno padla pod 6% mejo ampak je kmalu prilezla nazaj na 6.05%. S tem je nazadovala 17 bazičnih točk v primerjavi s četrtkom. 10-letna italjanska obveznica in zahtevana donosnost nanjo se je malo spremenila, kljub temu ostaja na 6.11%. Kreditni trgi se očitno gibajo v znanem zloveščem krogu, pravijo analitiki. Investitorji zapuščajo italijanske in španske obveznice v strahu pred defaultom. Okužba se počasi širi v jedro eurocone, saj investitorji zahtevajo donosnosti 10-letnih belgijskih, francoskih in nemških obveznic na rekordnih nivojih od nastanka euro cone.
ECB-jina strateguja deluje nerazumljivo, je dejal Tobias Blattner, strateg pri Daiwa Capital Markets, saj so bile financerske potrebe Irske in Portugalske financirane skozi bail-oute euro cone in IMF-a, ter tako virtualno zradirane iz radarskih zaslonov trgovcev. “Brez namena, in možno da brez dovolj municije, za posredovanje na trgu španskih in italjanskih obveznic, so pripravljeni scenariji da se poveča negotovost v odsotnosti kakršne koli varovalke, da bi se krizo zajezilo,” je dejal Blattner. Za nameček je Trichet priznal, da je bilo glasovanje o nadaljevanju kupovanja državnih obveznic, neenotno, ampak da je velika večina Sveta guvernerjev ECB-ja podprla
načrt. Časopisi so po tem dogodku poročali, da je predsednik Bundesbanke Jens Weidmann nasprotoval tej potezi. “To je zelo slab signal in znak, da si o situaciji niso enotni,” je dejal Allan von Mehren, vodja analitikov pri Danske Bank v Copenhagnu. Svet guvernerjev ECB je sestavljen iz 17 predsednikov državnih centralnih bank v EU in 6-članskega izvršnega sveta, v katerem je tudi Trichet.
V petek je bila neenotnost še večja. Dow Jones Newswires je poročal, da je Juergen Stark, član izvršnega sveta ECB, prav tako nasprotoval nadaljevanju programa odkupovanja državnih obveznic, skupaj z vsaj še enim centralnim bankirjem iz BeNeLux regije. Nestrinjanje Starka je posebej zanimivo, je dejal Julian Callow, vodja evropskih ekonomistov pri Barclays Capital, ker ponavadi “je standardni postopek ECB-jevega 6-članskega sveta, da se soglasno strinjajo pri večini odločitev v naprej, pred zasedanji Sveta guvernerjev, tako je po našem razumevanju zelo nenavadno, da je prišlo do takega razkola.”


ECB je implementirala program kupovanja državnih obveznic lansko leto v luči prvega grškega bail-out-a. Do marca 2011 je pokupila za okoli 74 milijard EUR obveznic, najverjetneje v sestavi grških, irskih in portugalskih obveznic. Od marca 2011 ni opravljala nakupov obveznic. ECB-jina zaveza za kupovanje obveznic že dolgo časa izgleda kot polovična operacija, saj je bil že zagon tega programa javno močno skritiziran s strani takratnega predsednika Bundesbanke Alex-a Weber-ja. Zato je bila odločitev voditeljev eu, da ustanovijo reševalni sklad, EFSF(european financial stability facility), videna kot čudež za ECB, da se jo razbremeni kupovanja obveznic na sekundarnem trgu. Ampak tehnične in legislativne procedure potrebne za zagon EFSF terjajo svoj čas, tako da je ECB edina inštitucija z možnostjo pomiritve krize. V luči velikosti španskega in posebej italijanskega trga obveznic, se strategi sprašujejo, če lahko tako razklana ECB sploh zagovoti dovolj veliko kupno moč, da zajezi potop trga. Član ECB-ja Luc Coene je pritrdil v petek, da nedavni nakupi obveznic niso zajezili okužbe s strahom ter so tako spet postavili politiko pred zid, da zagotovi rešitev. Nakupi obveznic “jasno niso pomagali če pogledate odziv trgov,” je dejal Coene Belgijskemu radiu. Coene je centralni bankir Belgije. Coene je dejal, da morajo politiki izboljšati komunikacijo s trgi ter pripraviti poteze za krepitev ukrepov za ekonomsko upravljanje po vsej euro coni, ali pa v nasprotnem primeru tvegajo prihodnost skupne evrske valute. Obenem pa je dejal, da “trgi podcenjujejo politično voljo za ohranitev euro valute.”
Kljub nesoglasjem znotraj ECB pa je danski von Mehren dejal da povečanje turbulenc na globalnih trgih prihaja do točke, kjer je verjetna “velika reakcija politike”. Pričakuje da se bo ECB vdala in izvedla velike nakupe španskih in italjanskih obveznic. Von Mehren dodaja: “ECB je sedaj edina, ki lahko to ustavi in pritisk je ogromen, saj bo to vplivalo na cel svet.”

William L.Watts je novinar za MarketWatch v Frankfurtu.

Helga Zepp-Larouche

11.7.2011

Objavljeno na http://www.larouchepac.com/node/18738

Sledeč tekst je strateški briefing Helge Zeppp-Larouche, namenjen skupini partnerjev po celem svetu. Prav tako ste vabljeni k branju ostalih člankov, objavljenih na dnu tega dokumenta.

Torej, včeraj je Lyndon dejal, da je to najbrž ta teden, kjer se bo od znotraj vse sesulo, in verjetno je njegova napoved zelo blizu resnice. Danes je 11.7.2011, tako da se je Lyn zmotila za 1 dan, no to se zgodi, ampak dejstvo je, da se zadeva sesuva. Vprašanje je samo, kaj bo prvo, kolaps eura ali kolaps ameriškega sistema, ali pa oboje naenkrat, kar bo imelo še dodaten multiplikativni učinek na situacijo?

Torej, napad na italjanske obveznice in delnice je v teku. Pred to izjavo se pojavlja še ena informacija, o sestanku managerjev hedge-skladov v New Yorku, kjer so se odločili, da je čas za napad na Italijo.

10 year Italian state bonds

Krovna zgodba za množične medije je bila podana v luči napetosti med Berlusconijem in Tremontijem, kjer je Berlusconi dal javno izjavo, da Tremonti misli, da je genij, vsi ostali pa so bedaki. Tako je v vsakem primeru omilil svoje(Berlusconijeve) varčevalne ukrepe do te mere, da je zadovoljl volivce in ne trg. To je bil nato kvazi signal, ki je to čredo pognal v tek, misleč, da bo Tremonti potisnjen na rob dogajanja. Torej sedaj imate veliko razprodajo italjanskih državnih obveznic in tudi drugega papirja, kot naprimer CDS(credit default swap opcije), pojavlja se short-prodaja italjanskih obveznic, in to ogromna.
Torej tu je sedaj short prodajanje, kjer so posebno ameriški hedge-skladi začeli pospešeno špekulirati na kolaps italjanskih državnih obveznic. Torej “shortanje” pomeni, da prodajaš papir, ki si ga ne lastiš, ampak potem ga poizkušaš kupiti z špekulacijo na padajočo ceno. Potem imamo tu še CDS(credit-default swap), kjer v bistvu isto staviš na kolaps tečajev. Torej posledično je tu prava norija ob novem bail-out-u ali povečanju reševalnega obroča, ki lahko zelo kratkoročno prepreči kolaps. Obenem imamo izjave nemške kanclerke o tem, da bi italijani morali vpeljati še več varčevalnih ukrepov, kar tudi ne pripomore k temu, da se ta norija ustavila, sploh ne na tak način.
Tako sedaj beremo poplavo člankov na temo “biti ali ne biti, to je sedaj evropsko vprašanje”. Problem pa postane večji, ko se vzpostavi še več reševalnih paketov, in sedaj na koncu, je nakocki euro valuta. Torej sedaj govorijo, kot mi govorimo ves čas, ampak sedaj je prepozno. In nemška revija Spiegel, recimo za primer, piše o tem, da ECB ne govori več v tonu “Eurolandije” ampak “Euro-Gebiet” in napetost med “Pleite-Griechen”(bankrotirani grki) in “Evro-Nazis”. Posledično temu napetosti med temi dosegajo nove dimenzije. Časopis Welt Online ima 4 scenarije za prihodnost eura: ali kaos(nadaljujemo isto kot do sedaj), podvojiti reševalni obroč, prestrukturiranje ali pa razpad evrocone.
To je sedaj razširjeno po celem svetu. Welt Online je recimo objavil članek, da se lahko euro-bailout-i končajo samo z enim – horror scenarijem. Torej da niti povečanje reševalnega mehanizma niti pomanjšanje eurocone ne predstavljata rešitev. In potem napadejo Juncker-ja, da je izjavil nekaj neodgovornih stavkov, ki so trg naredili še bolj negotov. Torej med tatovi ni nobenega spoštovanja, drug drugemu režejo grla. Pravijo, da so se vlade postavile v položaj, kjer niti podvojitev reševalnega obroča na 1.5 trilijona eurov, ne bo naredilo nobene pozitivne spremembe. Tako mislim, da je panika tukaj. In tako se nadaljuje v stilu, kdor misli, da lahko reši to situacijo, naj dvigne roko. To je smešno. Strošek na plečah Nemčije bo strašanski, v dvo do tro-mestni številki v triljardah, ker bodo banke bankrotirale.
V tem kontekstu je zanimivo, da James Galbraith pravi, da je to konec evropskega sistema, razen če se ne reformira. V nasprotnem primeru je Evro projekt končan. Galbraith primerja “Evropski politični projekt bo utrpel isto usodo kot komunizem in U.S.Konfederacija”. Hmmm? To smo dejali v letu 1989 in 1990, da če narediš napako in vpelješ deregulacijo in free-market ekonomijo, boš doživel kolaps sistema, veliko večji kolaps, kot se je zgodil komunizmu.
Primerja EU z Konfederacijo ZDA, češ da ta model ni deloval, in vsi ti varčevalni ukrepi v Grčiji – čemu sploh? Naprej po tej cesti je prihodnost defaultov, panike, iluzije eurocone, hiperinflacija v obstoječih državah, kolaps izvoznih trgov. Končna posledica pa bodo množične migracije populacije, kot se je to zgodilo na ameriškem jugu, v bistvu ljudje, ki bežijo pred revščino. Ne vem, kako bo ta zgodba izgledala na koncu dneva, ker Commerzbank je pred nekaj urami izgubila 9% v enem dnevu; in ves DAX tudi pada. To lahko vodi do nenadnih, absolutnih spremembah, ker je stvar popolnoma neukrotljiva.
Nič manj dramatična jer situacija v ZDA, kajti debata med Obamo in republikanci glede meje zadolževanja(debt ceiling) je prišla do popolne mrtve točke, nihče ne ve kaj bo rezultat tega, no razen da bo tudi to implodiralo. Diskusija je v bistvu o tem, da Obama hoče porezati 4 triljarde iz proračuna, kar pa je popolnoma noro. Ko so bile objavljeni podatki o zaposlenosti v petek, so bili šokantno slabi, tako je postalo jasno, da je tako imenovano “okrevanje” v bistvu prevara. V bistvu je postalo jasno, da si Obama želi popolnoma ukiniti “Social security” in “Medicare”, katere se demokratska stranka poizkuša ohraniti “nedotaknjene”. Po tem ko so videli, kaj je v bistvu “deal” med vodjem republikancev v spodjem domu(house) – Boehner-jem, torej da se za vsake 3$ nižanja porabe doda 1$ pobran z davki,
republikanci tega niso bili niti približno pripravljeni sprejeti. Torej, namesto, da bi imeli močno pogajalsko izhodišče, pripravljen je bil priti republikancemnaproti “3/4 poti”, so republikanci zahtevali nič več, kot 100% vdajo. Kot rezultat tega sta v bistvu oba izgubila, tako Obama kot Boehner. Nato je Financial Times
objavil neverjeten članek z naslovom “Ali bi lahko g.Obama predstavil kako bolj hudičevo kalkulacijo kot to? Ali je mogoče, da Bela Hiša planira ta zlom namenoma?”
Težko je reči, ampak če pogledaš vso to norost, ko kolabira cel svet in njegove vlade so taki neverjetni nesposobneži, ne moreš mimo ideje, da poizkušajo britanci sesuti sistem. Torej veste, vlečejo vrvice Obami, vlečejo vrvice v EU, in v vsakem primeru je ta inštrument deloval, ker v bistvu Obama zaradi tega izgleda zelo zelo slabo. In stvar seveda ni ne poravnana ne zaključena. Ni poravnana in ura tiktaka, in stvar postaja strašna, razen če ne vzpostavimo Glass-Steagall-a hitro, ta teden.
No, na srečo dobivamo velik moment podpore za Glass-Steagall-ovo regulacijo v ZDA, saj je težko našteti vse podpornike med senatorji in člani kongresa, ampak dinamika trenutno je kaos in totalna anarhija ali pa Glass-Steagall. No tukaj je še nekaj, da se izpostavi, kakšni cinični prasci ti ljudje so in da ni več vprašanja, da britanski imperij poizkuša to krizo izkoristiti za množično zmanjšanje prebivalstva. In to prihaja na površje v najbolj banalni obliki, namreč v obliki poročila Združenih Narodov, da je v Somaliji in Vzhodni Afriki v teku
največja katastrofa vseh časov. Po poročilu vodja UNCHR je na robu smrti 12mio ljudi, v tem trenutku. To se seveda ni zgodilo čez noč, to se je nabiralo, ampak ni bilo nikjer poročanja o tem. Torej ta tip (vodja UNCHR) poroča, da otroci brez kakršnekoli fizične moči več, ležijo povsod po tleh, se plazijo z ostalimi člani družine skupaj, z zadnjimi atomi moči. To je absolutno grozljivo, največja humanitarna katastrofa na svetu: “Nikoli v svojem življenju nisem videl v taborišču za begunce ljudi v slabšem stanju in v večji brezupni situaciji” je povedal vodja pisarne Antonio Gutierrez. Prav tako je povedal, da na sto-tisoče ljudi beži iz Somalije, Kenije in Etiopije zaradi lakote. Samo v kraju imenovanem Dedap v Keniji jih je v tem trenutku 380.000 v enem taborišču. To je trenutno največje taborišče za begunce na svetu. Si predstavljate, 380.000 v enem taborišču. To je toliko, kot je velik recimo Stuttgart. Nadaljuje se tako, da materam umirajo po 3 otroki na dan, torej glede na to da se vodi statistika, je zadeva prisotna že dlje časa. In potem je pravi škandal, ko nekega dne preberete časopis z naslovnico, ki pravi, da bo 12 milijonov ljudi kmalu umrlo zaradi lakote. Ker ni popolnoma jasno, zakaj to ni javno že nekaj mesecev, let, saj so se obdobja lakote, suš in tako naprej periodično ponavljala več let, da je prišlo do situacije z 12 milijoni ljudi. No to ni vredno novic, no novic vredno pa je to, da Linkspartei zahteva omejitev hitrosti na avtocestah.
Mislim to je tako bankrotirano, in potrebno je usmeriti jezo ljudi proti temu, kajti to je kriminalno vedenje, to je kriminalna energija, to je množični umor. Ko smo rekli, skoraj 40 let nazaj, da je politika IMF-a(mednarodni denarni sklad) 100x slabša, kot od Adolfa Hitlerja, je bilo to očitno popolnoma na mestu. Mogoče ne samo od IMF-a ampak celega sistema, ampak vi veste, pobijajo ljudi. To so štirje jezdeci Apokalipse in to je njihov cilj. To je res popolnoma ogabno, ko to spoznaš ti gre dobesedno res na kozlanje.
No, vse več in več poročil kaže na to, da ECB nadaljuje s kršenjem Maastrichtske pogodbe, 18 člen, ker še vedno kupujejo toksične obveznice od vseh teh dežel – Irske, Grčije, Portugalske. Zato je situacija neukrotljiva.
Torej sedaj pa še drugi dogodki: Francoski upokojeni general Vincent Desportes je okrcal sile za vojno v Libiji, češ da je primer propadle “revolucije v vojaških zadevah”, namreč idejo, da takšne vojne lahko dobiš samo z zračnimi napadi, brez kopenskih enot, češ da je to popolnoma ista politika, ki je bila testirana v Iraku leta 2003 in v primeru Izraela in Hezbollah-a v letu 2006. In da je povod v namenu, da se zaščiti prebivalce oziroma upornike, v bistvu lažen argument, ker v bistvu so domače politike v ozadju, ki krmilijo vse dogajanje. Dodaja, da če Ghaddafi samo presedi to vojno, se mu zna zgoditi, da bo izšel kot absolutni zmagovalec, razen če ga po sreči ne odstranijo. Kajti kopenska ofenziva več 10.000 mož je nemogoča. Torej tu imate še en primer absolutno nore imperialistične
doktrine.
Torej ga.Merkel sedaj, neodvisno od tega, kar sem povedala o begunjski krizi v Vzhodni Afriki, opravlja 3 dnevni obisk v Afriki. 3 dni za 3 države, kjer bo imela govore o slabem vodenju(governance) v Afriki. Torej Afrika, pozabi.
Imamo članek od enega od eko-teroristov Harald-a Weltzer-ja, kjer se sprašuje o pravici govoriti o človeških pravicah in eko-diktaturi, kot sta to storila Juergen Grossman in Fritz Fahrenhold. Ta dva osebka opozarjata na jakobinstvo zelenih. Ali je človeška pravica do življenjskega standarda, ki dopušča počitnice vsako leto, tri avte na družino, vsakodnevno metanje hrane proč, več flat-screen TV-jev, klimatsko napravo, ameriške hladilnike z ledomati in tako naprej.
Mislim, to je tako noro, za koga v tem primeru? Komu to ustreza? Je to za hedge-sklade? Le-ti namreč financirajo ljudi, kot je Weltzer.
Torej mislim da je v igri res velik. Ni načina, kako se to sedaj lahko ustavi. Ne vem, če jim je uspelo to spraviti skozi ta teden ali ne, ampak potrebno je doseči množičen efekt s tem, da se razloži ljudem, da temu nasprotujejo, saj to ubija ljudi. To ni zabavna igrica, to pobija ljudi, ker ni Glass-Steagall-a. Razmisliti je potrebno o vzvodih, ki jih imamo, ter pridobiti podporo v tem, saj Glass-Steagall je trenutno edina rešitev. Ampak če pogledamo stanje evrope, torej francosko vlado, nemško vlado, italjansko vlado, ne vidim možnosti da se to zgodi, razen če se ne zgodi velik šok v ZDA. In to moramo povedati ljudem:
“Pripraviti se morajo na to, ker kot je Lyndon govori zadnje dni, Glass-Steagall pridobiva na momentumu, in vse kar lahko naredimo je, da razširimo našo vlogo”. Lyndon je v centru vsega dogajanja; dejstvo, da je Kerry-eva resolucija bila zavrnjena, ki bi omejila naš vpliv, je dobro. Senator Reid jo je moral pospraviti nazaj, ker je ugotovil, da nima dovolj glasov.
To je vse, česar sem zmožna videti: To je ta trenutek. Razmišljajte o tem, kako bi to agendo dali na mizo, imeli smo tudi konferenco na to temo. To stvar lahko izpeljemo kadarkoli, če bi le imeli malo več sodelavcev in malce več sredstev. Vemo, koga bi bilo potrebno posesti skupaj, da to popravimo, katere inženirje, katere znanstvenike, katere ljudi iz srednjega razreda, da popravijo ekonomijo. Imamo vse programe World Land-bridge, novi Bretton-Woods, vse to je na voljo, odvisno pa je od inteligence ljudi, da stopijo naprej in se premikajo naprej z nami.
Torej to je naredilo sliko kristalno jasno. svet je nor, totalno nor, ampak to je test: “ali smo zmožni implementirati rešitev, ki je trenutno edina realistična”.
To je vse, kar sem želela deliti, ker samo to je trenutno relevantno.

Objavljeno 19.7.2011 na http://www.infowars.com/18-signs-that-global-financial-markets-smell-blood-in-the-water/

Ali vohate? Kri je v vodi. Globalni finančni trgi so v pretresih. Bančne delnice se koljejo v tem trenutku. Pričakovane donosnosti evropskih obveznic(yield-i) letijo v nebo. Večje korporacije najavljajo ogromna odpuščanja. Celoten globalni finančni sistem drvi v ponovno veliko krizo. Torej, ali lahko potencialno vidimo ponovitev leta 2008? Žalostno je, da če se naslednja velika kriza ponovi, bo najverjetneje veliko hujša, kot ta iz leta 2008. V letu 2008 je bil ameriški državni dolg manjši od 10 trilijonov dolarjev. Danes sega preko 14 trilijonov(1000 milijard=1 triljarda). V letu 2008 ni bila nobena evropska država na robu bankrota. Danes jih je kar nekaj na robu. Tokrat, če se začne globalni finančni sistem lomiti, velike vlade ne bodo imele toliko moči za preprečitev zloma. Ko se znaki šibkosti širijo, prodajalci na kratko(short sellers) in špekulanti začnejo iskati priložnosti. Vohajo denar.

Leta 2008 so bančne delnice bile tiste, ki so utrpele najhujše padce. Danes se zdi, kot da se jim to dogaja ponovno. Banke, ki so “too big to fail”, so nenhno na udaru. Nihče dandanes nima kaj veliko simpatije do bankirjev, ampak če bomo videli ponovitev 2008, bodo odrezali kreditiranje in prosjačili za ogromne bail-oute oziroma dokapitalizacije. To seveda za že tako šibko gospodarstvo nebi bile dobre novice.

V evropi se kreditna kriza očitno vsak dan bolj širi. Donosi na državne obveznice(yieldi) držav PIIGS gredo v nebo. Višje kot bodo zahtevani donosi zrasli, hujša bo postala kriza. Med tem je globalne finančne trge zajela slaba volja. Pesimizem je povsod in strah se širi. Prodajalci na kratko(shortarji) in špekulanti so zmotivirani, da skočijo na vsak znak slabosti. Investitorji po celem svetu so sedaj zelo živčni.

Torej kaj se bo zgodilo sedaj?

No, tega nihče ne ve zagotovo.

Dejstvo pa je, da stvari ne izgledajo ravno najbolje.

Tukaj je zbranih 18 znakov, da globalni finančni trgi vohajo kri v vodi…

#1 Delnice bank so strašansko na udaru. Bank of America je v ponedeljek 18.7.2011 dosegla novo dno. Delnice Bank of America so izgubile 4% in so na ta dan 9.61,00$

#2 V letu 2011 je delnica Bank of America izgubila okoli 27% vrednosti napram tečaju le-te proti koncu leta 2010.

#3 Bloomberg poroča, da bo Bank of America morala popraviti svojo kapitalsko ustreznost za 50milijard USD.

#4 Delnice Goldman Sachs-a in Morgan Stanley-a so blizu 2-letnega dna.

#5 Delnice Citigroup-a so v ponedeljek 18.7.2011 padle za 2.5%.

#6 Moody’s je nedavno opozoril, da bo prisiljen znižati kreditno oceno Bank of America, Citigroup-u in Wells Farg-u.

#7 Barclays Capital, Goldman Sachs, Bank of America, JPMorgan Chase in Morgan Stanley razmišljajo o velikem odpuščanju zaposlenih ali pa to že pospešeno izvajajo.

#8 Namestnik direktorja IMF-a pravi, da je grška kreditna kriza “na rezilu noža”.

#9 Moody’s je oklestil Irske obveznice vse do “junk statusa”.

#10 Donosnost 2-letnih Portugalskih obveznic je sedaj preko 20%, donosnost(yield) 2-letnih Irskih obveznic je preko 23% in donosnost 2-letnih Grških obveznic je sedaj preko 35%.

#11 Delnice največje Italjanske banke so v ponedeljek 18.7.2011 padle za solidnih 6.4%.

#12 V ponedeljek je bila zahtevana donosnost 10-letnih Italjanskih obveznic na najvišji ravni, odkar so sprejeli euro valuto.

#13 V ponedeljek je bila zahtevana donosnost 10-letnih Španskih obveznic na najvišjem nivoju, odkar so sprejeli euro valuto.

#14 Delnice največje Nemške banke so padle za zavidljivih 7% v ponedeljek 18.7.2011 in so s tem v mesecu juliju izgubile že 22%.

#15 Citigroup-ov vodilni ekonomist William Buiter pravi, da bo brez direktne intervencije evropske centralne banke, v Evropi kmalu sledil niz državnih bankrotov.

#16 Cisco je objavil, da bo odpustil 16% svoje delovne sile.

#17 Borders Group je objavila, da gredo vsa njena sredstav v likvidacijo. To pomeni, da se bo zaprlo 399 trgovin in 10.700 delavcev bo izgubilo službo.

#18 V časih velikih kriz mnogo investitorjev išče varno zavetje za svoj denar. V ponedeljek 18.7.2011 je cena zlata poletela preko 1.600,00$/unčo.

To niso normalni finančni časi. Svetovni kreditni mehurček je začel pokati po šivih in nihče ni popolnoma prepričan, kaj bo sledilo. Vsekakor bomo priča, kako bodo svetovne finančne oblasti poizkušale ohraniti svoj sistem. Ampak, kot smo videli leta 2008, zadeve lahko zelo hitro uidejo izpod nadzora. Spomnimo se, kako zelo malo ljudi je v začetku leta 2008 mislilo, da bo največja bančna inštitucija v ZDA na koncu le-tega leta prosjačila za stotine milijard dolarjev. Ko izgine zaupanje, se lahko igra zelo hitro obrne. Za veliko večino ekonomistov je bilo nepredstavljivo, da bo sredi leta 2011, zahtevana donosnost na 2-letne grške obveznice preko 35%.

Ampak evo nas, tam smo.

Celoten globalen finančni sistem je hiša kart postavljena na peščenih temeljih. Danes je bolj ranljiv, kot je bil, kadarkoli v obdobju od 1945 dalje. Ko pade nekaj velikih domin, je zelo velika verjetnost, da se bo sprožila ogromna verižna reakcija. Današnji globalni finančni sistem ni bil načrtovan z varnostjo in gotovostjo v mislih. Narejen je zato, da lahko pohlepni ljudje zaslužijo čimveč denarja v čimkrajšem času. Bankirjem je pravzaprav vseeno za višje dobro človeštva. Kar je njim pomembno je to, da zaslužijo kupe denarja. Na globalnem finančnem trgu je veliko preveč tveganja, veliko preveč kredita in veliko preveč vzvoda. Človek bi si mislil, da je bilo leto 2008 kot neka budilka, ampak dejstvo je, da je prišlo do zelo malo pomembnih sprememb. Finančne novice bodo postajale vse slabše. Ta obstoječ finančni sistem je preprosto nevzdržen. Je popolnoma neuravnotežen v svojih temeljih. Realnost je, da se baloni ne morejo širiti v nedogled. Na koncu vedno počijo. V naslednjih nekaj tednih od 21.7.2011 dalje opazujte gibanja bančnih delnic in zahtevane donosnosti obveznic evropskih držav.

Upajmo, da se bodo stvari stabilizirale.

Upajmo, da naslednji val finančnega nazadovanja ne bo zadel prav nas.

Upajmo da ni celoten svetovni finančni trg na robu ogromne eksplozije.

Ampak za vsak slučaj pa se je dobro pripraviti na to.

 

Tokratni blog entry se nanaša na zadevo, katero pravniki poimenujejo hipoteka, ekonomisti hipoteko imenujejo “dolgoročna obveznost, ki pa ti nudi osnovno sredstvo-nepremičnino, s katero lahko ustvarjaš denarni tok, da obveznosti dolgoročnega financiranja lahko izpolnjuješ J” , bankirji pa tej zadevi rečejo “kreditna pogodba zavarovana z nepremičnino” J … človeku, ki ni iz katere od teh strok zveni to učeno, priznam, ampak ta ekonomsko pravni besednjak ima svoj namen. Namreč da čim manj ljudi sploh hoče vedeti, kaj sistemsko in v naravi to dejansko pomeni za vaše življenje. Govoril bom tudi o obrestni meri na hipotekarne kredite, ter o sodnem primeru Jerome Daly proti First national bank of Montgomery decembra 1968 leta, kjer se je dokazalo, da kreditne pogodbe v takem sistemu(kjer ni zlate podlage) niso v skladu s pravnim redom obligacijskih razmerij.

Pa začnimo po vrsti. Veliko od Vas se je, se ali pa se bo nahajala v življenju v situaciji, ko bo iz takšnih ali drugačnih razlogov potrebno kupovati nepremičnino. Za ljudi iz kvadranta zaposlenih to predstavlja še posebej velik izziv, saj nimajo svojih podjetij, s katerimi bi ustvarjali toliko dobička, da bi lahko brez pomoči banke zagotovili te vsote. Tako se slej ko prej znajdete v kaki notarski pisarni, kjer Vam notar bere vsebino notarskega zapisa o črpanju kredita za nakup nepremičnine, zraven pa sedi še kak mlad Yapi, ki zastopa banko in pazi, da so vse pikice in vejice na svojih mestih(ter seveda da so vitalni interesi banke zavarovani ). Tako podpišete šop papirjev, na osnovi katerih Vam banka izda glavnico za nakup. Ker pa so seveda v bankah bolj finančno šibki(?), Vam zaračunavajo na glavnico še obresti, da si pokrijejo stroške proizvodnje denarja J. Na dan 18.10.2009 je v Sloveniji običajna praksa, da se zagotovi cca 30% lastnih sredstev ter cca.6.-7.5% obrestna mera, pri katerikoli komercialni banki. Tako sedite pri notarju poslušate, nakoncu podpišete…No potem pa bančni referent-Yapi vzame overjen notarski zapis kreditne pogodbe in oddirka na banko. V roku 24-48 ur ima prodajalec nepremičnine ta znesek na računu(s katerim potem operira naprej, kar je zelo pomembno za money supply ), vi pa imate v zemljiški knjigi vpisano lastninsko pravico ter v razdleku hipoteke “na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa se na podlagi notarskega zapisa o kreditni pogodbi vpiše hipoteka v višini XY EUR z obrestno mero ZF %” . Vam zgoraj omenjeni postopek zveni znano? No pa poglejmo sedaj tole malce širše, z zdravo pametjo.

Foto.508

Sestavni del vsake pogodbe po anglo saksonškem pravu je načelo “quid pro quo”, kar bi v grobem pomenilo, da “jaz obljubim da bom naredil X, ti pa v zameno obljubi, da boš naredil Y”, angleški izraz je bojda “consideration”. Se opravičujem, če je kak pretirano napiflan pravnik med bralci tokratnega bloga, spodaj imaš možnost pošiljanja komentarjev in kaka bolj “slovensko prijazna” razlaga “quid pro quo” načela bi bila pravzaprav dobrodošla J. Torej jaz obljubim, da bom z obrestmi vred vračal kredit, banka pa mi zato, ker imam dobro službo in veliko plačo to verjame. Vendar ko pridemo do tehtanja vložka pogodbenih strani pride do določenih pomislekov. Predvsem se tukaj pojavlja dejstvo, ki se mu reče tiskanje denarja. Torej, vi kupite nepremičnino, v kateri si ustvarite svoj dom, pisarno ali ga dajete v najem, z sredstvom, ki je bilo ustvarjeno zgolj kot komercialen bančni zapis. Američani bi temu rekli “book keeping entry” torej računovodski vnos – knjiženje. Si lahko mislite kakšen sistem? Nepremičnina, ki je sestavni del zemeljskega površja, je bila kupljena, oziroma je bila prodana, zgolj z računovodskim vnosom na list papirja. No morda bi se moralo omeniti še dejstvo, da ima kredit ročnost, ponavadi med 15-30 leti(vsaj stanovanjski). Kar praktično pomeni, da če je družina nastanjena v nepremičnini, ki je obremenjena s hipoteko, potem je lastnik bolj ali manj prisiljen delati tako, kot mu sistem veli, da lahko odplačuje ta kredit. Ampak življenja teh ljudi niso pomembna, pomemben je računovodski vnos ter dejstvo, da iz 100.000eur hipotekarnega kredita banka s sistemom “fractional reserve lending” ustvari še za 900.000eur novih komercialnih, kratkoročnih posojil (ki imajo vsa obrestno mero ampak o tem kasneje). Ter seveda ne bomo govorili o tem, da so hipotekarne pogodbe dostikrat sestavni del ekostičnih finančnih inštrumentov, ki se prodajajo na nereguliranih trgih derivatov.

Jerome Daly vs. First National Bank of Montgomery USA

December 1968

http://www.angelfire.com/ut2/lrtopham/courtcase/creditriver.html

 

Ta sodni primer, ki je med drugim omenjen tudi v kultnem filmu Zeitgeist II: Addendum, bi lahko spravil na kolena celoten finančni sector, če bi mu bilo namenjeno dovolj pozornosti. Osnovno jedro spora je bilo v dejstvu, da banka, v primerjavi z nepremičnino, ni v kreditni pogodbi ponudila ničesar enako vrednega, kot je sama nepremičnina. Predvsem dejstvo, da se denar ne ustvari oziroma ni lastnina banke, dokler ni v banki notarskega zapisa o kreditni pogodbi je pretehtalo jeziček sodnih tehtnic na stran Jerome Daly-a. Predsednik banke je pod zaprisego izjavil stavke kot naprimer:

”  Mr. Morgan admitted that all of the money or credit which was used as a consideration was created upon their books, that this was standard banking practice exercised by their bank in combination with the Federal Reserve Bank of Minneapolis, another private Bank, further that he knew of no United States Statute or Law that gave the Plaintiff the authority to do this. Plaintiff further claimed that Defendant by using the ledger book created credit and by paying on the Note and Mortgage waived any right to complain about the Consideration and that the Defendant was estopped from doing so.”

“Plaintiff admitted that it, in combination with the federal Reserve Bank of Minneapolis, which are for all practical purposes, because of their interlocking activity and practices, and both being Banking Institutions Incorporated under the Laws of the United States, are in the Law to be treated as one and the same Bank, did create the entire $14,000.00 in oney or credit upon its own books by bookkeeping entry. That this was the Consideration used to support the Note dated May 8, 1964 and the Mortgage of the same date. The money and credit first came into existence when they created it. Mr. Morgan admitted that no United States Law Statute existed which gave him the right to do this. A lawful consideration must exist and be tendered to support the Note. See Ansheuser-Busch Brewing Company v. Emma Mason, 44 Minn. 318, 46 N.W. 558.”
“The Jury found that there was no consideration and I agree. Only God can create something of value out of nothing. Even if Defendant could be charged with waiver or estoppel as a matter of Law this is no defense to the Plaintiff. The Law leaves wrongdoers where it finds them. See sections 50, 51 and 52 of Am Jur 2nd “Actions” on page 584 – “no action will lie to recover on a claim based upon, or in any manner depending upon, a fraudulent, illegal, or immoral transaction or contract to which Plaintiff was a party.”

“Plaintiff’s act of creating credit is not authorized by the Constitution and Laws of the United States, is unconstitutional and void, and is not a lawful consideration in the eyes of the Law to support any thing or upon which any lawful right can be built.”

MODERN MONEY MECHANICS

http://www.rayservers.com/images/ModernMoneyMechanics.pdf

 

To je neke vrste kuharica za kuhanje denarja in vsakemu normalnemu odraslemu, ki zna angleško, bi toplo priporočal branje tega priročnika. V njem piše recimo tudi to, da “ko banka dela posojilo banka sprejema obljube v zameno za kredit. Rezerve banke se ne spreminjajo skozi transakcije s posojili, depoziti kreditov pa ustvarjajo nove rezerve v celotnem bančnem sistemu”

Foto.507

Kar je recimo zanimivo, saj je navedeno v bistvu to, da bančno poslovanje ni oškodovano niti za 1 cent, če nekdo hipoteke ne odplačuje, lastnik nepremičnine pa lahko ostane brez strehe nad glavo. Socialni davek, ki se zgodi sistemu v primeru takih življenjskih situacij je zaradi multiplikativnega učinka bistveno večji, kot pa če bi se preprosto podržavilo tiskanje denarja. Tako bi zakonodajni, sodni, izvršilni dodali še monetarno vejo oblasti, v kateri nebi bili zaposleni strokovnjaki za dobičke, ampak strokovnjaki za stabilne finančne trge, ki posledično omogočajo normalen razvoj človeških družin. Stabilen finančen sistem omogoča transparentno trgovanje, v realnem sektorju pa je socialni mir,  ker imajo ljudje zagotovljene vse življenjsko potrebne materialne stvari.. Zakaj pa to ni možno v trenutni obliki monetarnega sistema, pa v naslednjem odstavku.

OBRESTI

Finančen sistem, kot ga poznamo v Evropi in Ameriki, ter povsod drugje, kjer je način poslovanja primerljiv, ima vgrajeno obrestno mero. Kar v bistvu enostavno povedano pomeni, da boste v nekem časovnem obdobju vrnili še več, kot ste si sposodili. V realnem sektorju pa se to izkazuje kot zelo obremenjujoč dejavnik na blagostanje družbe.

Foto.506

Centralna banka določa obrestno mero, v Evropi EURIBOR, Švica LIBOR, Amerika central interest rate, itd…To je neka kvazi obrestna mera, po kateri si komercialne banke sposojajo “sveži denar”. Nato pa komercialne banke dodajo še medbančni pribitek in voila, ste mimogrede na 6.4% obrestni meri. Če imate obdobje kreditiranja 240 mesecev, znesek 100.000eur in anuiteto okoli 739eur/mesec, pomeni, da boste prinesli nazaj v banko cca. 177.528,00eur (vir je online izračun stanovanjskega posojila na dan 19.10.2009  www.skb.si kjer vzamemo zavarovanje kredita s hipoteko). To pomeni, da morate 77.528eur pobrati nekje v vračilni dobi kredita. To pomeni, da morate mesečno zbrati cca. 323eur za obresti, zbirate pa denar v kroženju v danem časovnem preseku. Tako mislim da so stečaji podjetij, nizke plače in visoki osnovni življenjski stroški, visoka brezposlenost(v oktobru 2009 mislim da smo na cca 115.000 nezaposlenih) v Sloveniji tudi posledica tega dejstva, da v sistemu ni dovolj denarja v kroženju. Kar je zaradi dejstva, da smo v ERMII območju EU, pravzaprav čudno 🙂 z občutnim padcem slovenskega izvoza pa zadeva lahko postane resna. Ampak to ni današnja tema blogginga 🙂

Ko vzamete posojilo, dobite glavnico nakazano na vaš račun. Vendar imajo vse kreditne pogodbe obrestno mero, katero je potrebno odplačevati in Vam zneska obresti banka ne nakaže zraven glavnice. Kot je bilo v prejšnjem odstavku razloženo, se ves denar v obtoku ustvari iz glavnice kredita, ki omogoči nadaljne depozite itd…Tako avtomatično v sistemu ob določenem časovnem preseku niti v teoriji ni dovolj denarja za poplačilo vseh obresti, ki izhajajo iz naslova najetih kreditov. Zaradi tega mora biti večen dotok novega denarja ter kontinuirana potrošnja. Tako imamo v sistemu vedno tekmo med gospodarskimi subjekti(za tržne deleže) in med posamezniki(za delovna mesta), ki se v praksi izražajo v stečajih, brezposlenosti itd itd itd. In to vse iz preprostega naslova da “v kroženju ni nikoli dovolj denarja, ki bi lahko poplačal vse obveznosti”.

Glavnico kredita dostavi v sistem centralna banka. V bistvu ni popolnoma nič važno, pri kateri komercialni banki ste komitent, saj vsa mreža vodi direktno v centralno banko Evrope.  Ves znesek kredita, ki ga najamete, gre v obliki nakazila na TRR prodajalcu nepremičnine recimo. Tako recimo kredit v višini 100.000eur pri NLB postane depozit v višini 50.000eur pri Unicredit-u, 20.000eur ostane na TRRju kakega avtosalona, 2x po 15.000eur pa ostane na TRRju prodajalca in njegove žene. Iz tega depozita pa lahko banka naredi za cca. 450.000eur novih posojil…zanimivo kajne?

Kapitalizem in bančni sistem v taki obliki ni vzdržen. Zagovarjam ustanovitev monetarne veje oblasti, ki bo poleg zakonodajne, sodne in izvršilne skrbela za stabilen finančne sistem, ki ne bo v privatnih rokah z namenom maksimizacije dobička za ceno človeških življenj v zameno za “računovodski vnos”. Če smo v demokraciji, kjer se življenje poudarja kot neko sveto zadevo, naj to velja tudi v monetarnem sistemu, ne samo, ko se je treba po televiziji slikati s kakimi gasilci, reševalci ali policisti, ki so rešili kako osebo iz kake zagate. Da nekdo ostane brez službe, strehe nad glavo ali pa naredi samomor zaradi finančnih zadev, pa se nam zdi popolnoma vsakdanje, potihem vemo vsi, da nas boli k* *** za sodržavljane, ampak potem se nehajmo vsaj pretvarjat, da se imamo radi in da smo socialna družba, kjer bo boljše tako…saj vsi radi lažemo sami sebi ampak…..nekje je meja….