Posts Tagged ‘kulturni marxsizem’

Videoprispevek s slovenskimi podnapisi, v katerem se pojasni vlogo kulturnega marksizma pri načrtovanju družbe brez identitete, zgodovinske povezave. odlično prikaže “veliko sliko” v kratkem času. Več v videoposnetku.

 

 

 

 

Brandon Smith via Alt-Market.com

V mnogih člankih pred volitvami 2016 sem govoril o problemu “eskalacije”. Namreč eskalacija na levi strani političnega spektra in ljudje, ki se identificirajo z njim (pustimo ob strani da ta spekter sploh ne obstaja za voditelje in vratarje, ki ga izkoriščajo). V analizi posledic neizbežne Trumpove zmage, je postalo jasno, da bo ekstremna levica (Kulturni Marksisti) izgubila veliko družbenega vpliva in da jih bo to pripravilo do bolj agresivnih ukrepov. Ta proces se je zgodil še hitreje, kot sem pričakoval. Kulturni marksisti so danes najbolj prezirani in se jim najmanj zaupa v Ameriki danes. Njihova edina podpora prihaja iz gojenih aktivističnih krogov, Hollywooda in določenih elementov korporativnega in političnega sveta. To pa ne pomeni, da bodo izginili. Sploh ne. Kar to pomeni je, da se bodo razvili v nekaj drugega, mogoče v nekaj hujšega. Vendar pa, tudi če se to zgodi, me skrbi, da konzervativci posvečajo veliko preveč pozornosti grožnji, ki jo ti ljudje predstavljajo. Moj največji strah je, da bodo konzervativci postali tako hiper-osredotočeni na militantno levico, da bodo pozabili na mednarodne financerje, ki so zanetili to zmedo. Prav tako me skrbi, da bomo nekega dne opustili svoja ustavna načela v imenu porivanja takih ljudi v blato, vlado pa bomo uporabili kot osnovno orodje. Razumem cirkus, ki duševno obdaja to situacijo. Levičarji želijo “udariti fašiste” in postati neke vrste narodni heroji v kulturni revoluciji, tako da ustvarjajo podobe Nacistov in imperialistov povsod zato, da upravičijo svoje obnašanje. Konzervativci vidijo to obnašanje in ga preklinjajo z komunističnimi hordami, ki napadajo republiko in gradijo gulag na nivoju celotnega naroda, zato želimo iti na ulico in “udariti komuniste”. To je pravljica, ki je stara že več kot 100 let.

Vidim veliko nepotrebnega strahu glede teh kulturnih marksistov in njihovega vpliva na resnični svet.

Vidim tipe, ki hodijo na proti-demonstracije, majhni 45kg, veganski Antifa otroci, ki si na telo nalepijo balistične plošče ali pa mehke telesne ščitnike, čelade razreda IIIA in SAP rokovice, kot da mislijo, da gredo v vojno. Malce se moram zasmejati sam pri sebi saj to demonstrira konzervativno tendenco da se z vsako grožnjo sooči s prekomernim nuklearnim-odzivom (metaforično, v nekaterih primerih). Zapomnite si, da v večini situacij ti univerzitetni-starostniki nimajo pojma, kaj počnejo, saj se komaj premikajo v tistih oprijetih hlačah, katere nosijo, polovica od teh dečkov pa se tako ali tako identificira kot ženska. To ni skupina dobro treniranih, krvoželjnih Chekov; To so nesposobneži in tavajo v temi.

Odprtje visokotlačne doze namahanja riti tem ljudem je morda potrebno v nekaterih primerih ampak “zmaga” nad njimi vam ne bo prislužila mesta v Valhalli. Lahko Vam nudi nekaj bežnega zadovoljstva ampak bodimo realni, to ni vojna, to je igra…priložnost za pretep na ulicah. Da Vam pojasnim svoj vidik naprej, bi rad prilepil videoposnetek, ki kroži med svobodnjaškim gibanjem v zadnjih časih.

Pozor, Naslednja faza eskalacije v levičarskem militantizmu: Učenje, kateri konec puške naredi “Bum!!!”

Zgornji video, ki ga je objavil John Brown Gun Club iz Phoenixa, je bil prvotno mišljen kot sporočilo ustrahovanja, namesto tega pe je požel salve smeha. To so ljudje, katerih naj nas bi bilo strah?
Vsakdo z minimalnim urjenjem s strelnim orožjem bo začutil klečeplazenje. Popolnoma nič strašljivega ni na 50 ljudeh, ki divje streljajo na sliko Pepeja žabe in večinoma zadevajo v zemljo v hribu za tarčo. Težko je postati osebno učinkovit z orožjem, če ne morete niti pogledati, kdo zadeva kaj med Vašim “urjenjem”. Prav tako je težko zadeti tarčo, ko ti nihče ne pokaže, kako se pravilno namesti kopito na rame in kakšen je pravilni stoječi strelski položaj. Dober sem pri športu in zato imam nekaj nasvetov za Antifa otroke: Nagnite se naprej v puško namesto nazaj, prenehajte držati nabojnik in z ne-prožilno roko primite za držalo za roke, zato ga imate na puški. Ali pa naredite med treningom en lep velik krog in na hitro opravite z nesrečami zaradi prijateljskega ognja.
Ne razumite me narobe, videl sem slabo organizirane vaje prepperjev in lokalnih milic, ampak ničesar podobnega čistemu sranju, katerega se demonstrira na vidoposnetku zgoraj. In ne mislim s tem ljudi, ki so se prikazali na dogodku ampak mislim s tem na inštruktorje.

Vrnimo se na glavno misel tega članka.

Strelski klub John Brown ne predstavlja PRAVE eskalacije. Ne take eskalacije, katero sem omenil v preteklosti. Večina levičarjev ne odrašča v kulturi orožja in so zato izgubljeni, ko jo poizkušajo posvojiti. Ko si komaj kaj izpostavljeni predstavi stvari boš ZELO POČASEN pri učenju te stvari. Ko sem ta video pokazal prijatelju je dejal: “To je tako, kot Azijci, ki imigrirajo in imajo težave z vožnjo avtomobila”. (Je to rasistično? Ah, komu mar…)

Prava eskalacija, ko govorimo v kontekstu levice, je skoraj vedno financirana s strani vlade ali elite, ki te levičarje uporablja kot orožje za drezanje v splošno prebivalstvo in za ustvarjanje racionalizacije za reakcionarni totalitarizem. Skeptikom v to povezavo toplo priporočam, da si ogledajo dokazno gradivo, ki ga je zbral Antony Sutton, o korporativnem financiranju boljševistične revolucije v Rusiji kot finančnem podpiranju vzpona fašizma v Evropi.

Prav tako priporočam raziskavo bolj znanih in nasilnih levičarskih aktivističnih skupin, kot je Weather Underground, kolektiv, ki je odgovoren za ducate bombnih napadov in groženj vladnim poslopjem. Najbolj sumljiva okoliščina Weathermenov in njihove domnevne imunitete pred pregonom v mnogih primerih, je zgodba Bil Ayersa, voditelj znotraj Weather Undergrounda, ki je načrtoval več bombnih napadov ampak ostaja na prostosti do danes in je vplivna osebnost med političnimi elitami v Washingtonu.

V kolikor misliste, da je rasistično nabita retorika borcev za socialno pravičnost ekstremna ali nova, si poglejte retoriko Weather Undergrounda, katera vključuje pogovore o “umoru vseh belih otrok” ker jim je usojeno, da bodo odrasli v “represivne rasiste”. Ta propaganda traja že zelo dolgo.

To so skupine, zaradi katerih bi resnično morali biti zaskrbljeni, ko je govora o levici in ne zato, ker nikoli niso sposobni uresničiti svojih ciljev. Levičarji uporabljajo dve stvari, ko se gre za vsiljevanje svojih pogledov drugim – zanašajo se na moč tolp in na moč vlade ali pa obeh hkrati. Trenutno je jasno, da je levica izgubila moč nad tolpami. Nimajo momentuma. Izgubljali so momentum, katerega so imeli dolgo pred tem, ko so se z njimi sočili konzervativci na krajih, kot je Berkeley.

Vlada in s strani elite podprte skupine, oskrbovane z urjenjem in financiranjem, predstavljajo večjo grožnjo. Takim skupinam je veliko bližje delovanje teroristične celice, saj se poslužujejo bombnih napadov, streljanj in izčrpavanja nasprotnikov.

Namen ni vedno samo preprosto ustrahovanje ali doseganje nekega političnega cilja v podporo “levičarskim vrednotam”. Take skupine se včasih injektirajo v sistem kot način, da spodbudijo konzervativce k pretirani reakciji ali pa da zbežijo v topel objem čakajoče diktature.

komunisti

Najbrž najbolj nazoren primer ustvarjanja in izkoriščanja nasilnih levičarskih teroristov je bila operacija Gladio. Program lažnih napadov v letih 1950 – 1990 v Evropi, dokler jih ni razkril italjanski predsednik vlade Giulio Andreotti. Mnogo levičarskih in “komunističnih” celic, ki so bile vključene v program Gladio, so bile krmiljene s strani vladnih agencij kot je CIA ali pa so bile umetno ustvarjene iz nule s strani teh istih agencij.

To ne pomeni, da je današnja vsakdanja Antifa in SJW (Social Justice Warrior – bojevniki za socialno pravičnost) nekakšna frankensteinska kreacija vlade. Večina jih ni. Kot sem omenil prejle, mnogi od teh ljudi so ignorantni študentje, ki jim je akademska sfera oprala možgane. So, v najboljšem primeru, uporabni idioti in niso resnična grožnja saj nimajo orodij niti kapacitet, da bi predstavljali pravo grožnjo.

Vendar, najbrž prihaja dan, ko bodo levičarske organizacije v stilu operacije Gladio aktivne po ZDA in ne bodo napadali ostarele državljane z solzivcem ali pa kričali na podpornike Trumpa in metali v njih kolesarske ključavnice iz pločnikov.

Cilji, ki stojijo za takšnimi skupinami niso “zmaga”. Ne poizkušajo vzpostaviti Marxsistično enklavo. Cilj je prestrašiti konzervativce in svobodnjaške aktiviste do te mere, da podprejo ekstremne ukrepe zunaj Ustave in zunaj naših načel. Ker ko enkrat opustimo naša načela v imenu “zmagovanja”, bomo pravzaprav izgubili vse.

Za zaključek, vrhovna grožnja svobodi niso kulturni marxsisti, niti SJWji, AntiFa ali kakorkoli se že radi imenujejo. Prava grožnja, kot vedno, so uveljavljene elite, ki financirajo in vplivajo na to ideologijo, ta elitna tolpa.

Soočanje z levičarji na ulici v nekaterih situacijah je uporabno, vendar ne na račun, da se odpovemo raku korenin, ki se bliža srcu naše dežele. Dokler se ne opravi z financerji in političnimi kriminalci, ne bo konca valovom jeznih levičarskih bučmanov in njihovih, bolj nevarnih Marxističnih celic. Bojevanje z levico z ignoriranjem večjega demona je neskončno neumna strategija.