“Glejte! Bedaki! V nevarnosti ste! Ali ne vidite tega? Lovijo vas! Lovijo nas vse! Naše žene…naše otroke…so že tu! Vi ste naslednji!”
-Dr.Miles Bennell, Invasion of the Body Snatchers (1956)
Podobno je ponovitvi Invasion of the Body Snatchers. Narod prevzema izvenzemeljska grožnja, ki vdira v telesa, spreminja ume in spreminja ljudi, ki imajo radi svobodo v neumno, podložno in podrejeno hordo, ki je netolerantna do vsakogar, ki si drzne biti drugačen, kaj šele, da razmišlja s svojo glavo.
Medtem, ko v filmu Body Snatchers iz leta 1956, ki ga je režiral Don Siegel, za vse skrbi krivijo semenske kapsule iz vesolja, pa za seizmične družbene premike v ZDA (in po svetu) ni toliko kriva biološka vojna, ki se zanaša na Covid-19 virus kot pa je kriva psihološka vojna, ki je preoblečena v pandemijsko grožnjo. Znanstveni pisatelj David Robson pojasni:
“Strah pred okužbo je povzročil, da smo postali bolj konformistični in tribalistični, manj dojemljivi za ekscentričnost. Naše moralne sodbe so postale ostrejše naš družben odnos pa bolj konzervativen, ko razmišljamo v kontekstu imigracije ali pa spolne svobode in enakosti. Dnevno opominjanje o bolezni lahko celo spremeni naša politična prepričanja…Različni eksperimenti so pokazali, da postanemo bolj konformistični in spoštljivi do konvencij, ko čutimo grožnjo bolezni…razburljive slike pandemije so povzročile (udeležencem v eksperimentu), da cenijo podložnost in ubogljivost nad ekscentričnostjo ali uporom.“
Na ta način prepričaš celotno prebivalstvo, da prostovoljno zakoraka v “lockstep” z policijsko državo in policijo samo: Stopnjevanje faktorja strahu, dodeljenega iz previdno kalibrirane krize v tem času, ljudi pa se nauči, da ne zaupajo nikomur, ki odstopa iz normalnega.
To ni nov eksperiment iz področja nadzora misli. Globalne elite in oblast pritiskajo na naše gumbe in nas tiščijo v črede kot govedo že vse od druge svetovne vojne dalje vsaj od japonskega napada na Pearl Harbor naprej, ki ni samo ZDA porinil v vojno ampak je prav tako združil ameriški narod proti skupnemu sovražniku. Strah pred napadom tujih sovražnikov, ki ga je udobno stopnjeval rastoči vojaško – industrijski kompleks, je povzročil vzpon “rdeče grožnje” v obdobju hladne vojne. Zaradi razglašanja vladne propagande, paranoje in manipuliranja, je anti-komunistični sentiment zavrel in se prelil v množično histerijo, ki je na vsakogar gledala kot osumljenca: vaši prijatelji, sosedje, celo člani družine so lahko komunistični gverilci.
Ta histerija, ki je dosegla vrh z zaslišanji pred housovim komitejem za ne-ameriške aktivnosti, kjer se je na stotine američanov poklicalo pred Kongres kjer so lahko pričali o svojih takimenovanih komunističnih simpatijah, nekatere med njimi se je celo ustrahovalo zato, da so podpisali lažna priznanja, je tlakovala pot za vzpon vsevedne in vsevidne vladne nadzorne države.
Napadi 9/11 so sledili podobnemu scenariju: tuja invazija izvede napad na nič hudega sluteč narod, ljudje se v solidarnosti združijo proti skupnemu sovražniku, vlada pa pridobi večjo vojno moč (beri: oblast za nadziranje), ki zelo priročno, ostane stalno v rokah vlade, ko enkrat grožnja mine.
Napisan scenarij vladnega odziva na Covid-19 pandemijo je bil predvideljivo konsistenten: ponovno v imenu boja proti takoimenovanemu “tujemu” sovražniku, vlada vztraja, da potrebuje še večja pooblastila za vohunjenje za državljani. Kot smo imeli priliko opazovati vse od 9/11 naprej, nedavno pa v okvirih Covid lockdownov, imajo tisti na oblasti vedno željo po vzpostavitvi ekstremnih ukrepov za boj proti namišljenim grožnjam. Za razliko od moderne ameriške policijske države (velja tudi za naslednico Sovjetske Zveze – Evropsko Unijo in Kitajsko…) v obdobju 1950ih niso imeli na voljo obsežnega arzenala vsiljivih tehnologij, ki so tako ključen del naše moderne nadzorne države. Danes se nas opazuje in sledi 24/7; Naše podatke v strašljivem obsegu zbirajo vladna in korporativna telesa in to z pomočjo močnih računalnikov, ameriške in evropske ter tudi kitajske domače obveščevalne agencije skenirajo naše spletne strani, avtomatsko poslušajo in snemajo vse naše telefonske pogovore, naše SMS sporočila pa berejo, ko se jim zahoče.
Sedaj pa se v kontekstu Covid pandemije in produktov pandemije, kot so sledenje stikov in imunski potni listi, vlada vede še bolj vsiljivo. Ne glede na grožnjo temeljno vprašanje ostaja enako: Ali lahko ohranimo naše osnovne svoboščine in se s tem izognemo izsesavanju duše, ki ga podložnost in strinjanje povzroča in grozi celotnemu človeštvu?
Ta zaplet je v središču klasika iz leta 1956 – Invasion of the Body Snatchers, ki je bil posnet na osnovi znanstveno-fantastičnega romana, ki ga je napisal Jack Finney (1978 leta je bil film predelan v enako zmrazujoč film, ki ga je posnel Phillip Kaufman).
Body Snatchers niso samo upodobili ideologijo in politiko post-vojnega obdobja ampak ostajajo brezčasni in pomembni, saj se nanašajo na skrbi, ki nas pestijo danes. Film je bil posnet s samo sedmimi dnevi vaj in 23 dnevi dejanskega snemanja. Za film se smatra, da je eden največjih klasikov znanstvene fatastike. Film se dogaja v majhnem kalifornijskem mestecu v katerega se infiltrirajo skrivnostne kapsule iz vesolja, ki se replicirajo in zavzemajo vloge ljudi v družbi, postanejo pa poslušni ne-posamezniki. Miles Bennel, glavni filmski lik, je lokalni doktor, ki se vsiljivcem in njihovim poizkusom uničenja človeštva na zemlji upira. V svoji osnovi film združuje dvoji pomen saj služi kot ogledalo določenega dogodka v zgodovini in kompas,ki kaže na vse večjo družbeno bolezen. Po drugi svetovni vojni in z rastjo vojaškega imperija, atomsko bombo in korejsko vojno so bili američani zmedeni in nevrotično preobremenjeni z notranjimi grožnjami, epidemijo ošpic in mednarodnimi političnimi dogodki, kar pa seveda ni veliko drugače od današnjega prebivalstva, ki je preokupirano z domačo in tujo politično dramo, terorizmom in Covid-19 pandemijo. A Sieglov film poseže pod površino zato, da se sooči z še eno veliko večjo grožnjo: Razčlovečenje ali dehumanizacija posameznikov in grozljiva možnost, da človeštvo lahko postane gojeno kot del družbenega stroja. Osrednji del filma je ključen govor, ki ga izgovori Bennell medtem, ko se skriva pred vesoljci:
“V moji ordinaciji vidim kako so ljudje dovolili, da je človeškost odtekla iz njih…samo zgodi se počasi namesto vse naenkrat. Izgleda, kot da jih to ni motilo…vse nas, niti malo. Otrdimo naša srca…postanemo otopeli…samo ko se moramo boriti, da ostanemo človeški spoznamo kako dragoceno je to.”
Kot Siegel pojasni, niso komunisti ali pa teroristi ali pa celo viralne pandemije, ki so grožnja našemu blagostanju. Resnični sovražnik so invazivni vladni ukrepi – nekaj, čemur smo priča sedaj po celotnem zahodnem svetu – in totalitarna poslušnost. Upor je potreben proti vsem vladnim ukrepom, ki ogrožajo naše družbene svoboščine, upor je potreben proti vsem oblikam poslušnosti, ne glede na obliko, velikost ali pa barvo paketa v katerega je poslušnost zapakirana.
Ko je vse rečeno in narejeno pa je resnična grožnja svobodi (tako v fikcijskem svetu Body Snatchers kot v današnji resničnosti) establišment elita – bodisi vladni establišment bodisi korporativni bodisi družbeni – vsi, ki so sovražni do individualnosti in tistih, ki si upajo izzvati status quo. Histerija hord, občutek paranoje, fašistična policija in vzdušje lova na čarovnice v filmu odseva bolezni ZDA iz leta 1950, vse to pa lahko precej strašljivo preslikamo tudi na evropsko in severno-ameriško družbeno realnost.
Siegel je potrdil, da je film Body Snatchers upodobitev konflikta med posamezniki in variacijami brezglave oblasti, ko je izjavil: “Misli da je svet naseljen z kapsulami in to sem želel pokazati”. Nato je pojasnil še:
“Ljudje so kapsule. Mnogo mojih sodelavcev je zagotovo kapsul. Nimajo nobenih čustev. Obstajajo, dihajo, spijo. Da si kapsula pomeni, da nimaš nobene strasti, nobene jeze, iskra vas je zapustila…seveda obstaja veliko razlogov, da si kapsula. Te kapsule, ki se znebijo bolečine, slabega zdravja in duševnih motenj so v nekem pogledu dobre. Zgodi se, da vas to pripelje do zelo topega sveta a mimogrede, to je svet v katerem živi večina. Enako je kot ljudje, ki se veselijo odhoda v vojsko ali pa v zapor. Tam je regulacija, manjko razmišljanja s svojo glavo, soočanje z odločitvami…Ljudje postajajo zelenjava. Ne vem kaj je odgovor na to, kot pa da se vsega tega zavedamo.”
Vse grožnje svobodi pridejo zato, ker smo “mi ljudje” prenehali razmišljati s svojo glavo, posledično smo predali nadzor nad našimi življenji in državo vladnim operativcem, njim pa se gre samo za denar in oblast. Medtem, ko je načrt za preobrat stvari zakomplicirala policijska država, ki nas želi obdržati v ne-prednosti, je rešitev realtivno preprosta: Ne bodite oseba-kapsula. Bodite pozorni. Dvomite v vse. Drznite si biti drugačni. Ne sledite hordi. Ne dovolite si, da postanete otopeli do sveta okoli vas. Bodite sočutni. Bodite človeški. A najbolj pomembno – razmišljajte s svojo glavo.
Vlade “fejkajo” in kopirajo ena drugo –>
<– Prelomna sodba ugotovila, da Covid testi niso ustrezni za ta namen
Alternative media blog 