upravljanje z naravnimi viri – fotovoltaika, finančno tehnični okviri investiranja v fotovoltaične elektrarne

Posted: 03/07/2011 in Uncategorized
Tags: , , , , , , , , , , , , ,

POVZETEK

Investiranje v sončne elektrarne je lahko zelo donosen posel, pravzaprav so amortizacijske dobe ugodne, saj se pri trenutnih cenah odkupa investicija povrne v manj kot desetih letih. To je tehnologija, ki lahko bistveno zmanjša porabo fosilnih goriv kot primaren način pridobivanja energije za potrebe človeštva. Impliciramo jo lahko na vsa najbolj pomembna področja človekovega življenja. Uporaba solarne elektrike zajema vse od ogrevanja (in hlajenja) bivalnih prostorov ter sanitarne vode preko gibanja (elektromotorji v avtomobilih in motornih kolesih) do telekomunikacije. Tehnologija izdelave solarnih panelov napreduje v smeri nižanja pr oizvodnih stroškov in višanja učinkovitosti. Tako ugotavljamo, da sedanji investicijski izračuni za panele, ki bodo na voljo na prostem trgu čez recimo 3 leta, ne bodo več  popolnoma korektni. Žal pa ugotavljamo tudi,  da  dokler  bo  sistem  temeljil  na  potrošnji  in  izčrpavanju naravnih  virov, katerega merimo v ekonomskem dobičku, bo tok razvoja človeštva upočasnjen in bomo še naprej rušili naravno ravnotežje planeta Zemlje. Vzdržen razvoj ni mogoč, dokler so prioritete ljudi naravnane predvsem v smeri maksimiranja finančnega dobička in dokler bo finančni sistem v privatnih rokah. Če verjamemo v inštitucijo države, potem bo pravi napredek človeštva dosežen takrat, ko bo uvedena tudi popolnoma transparentna monetarna oblika oblasti (poleg seveda zakonodajne, sodne in izvršilne).

V diplomskem delu sem ugotovil, da je uporaba fotovoltaike v Sloveniji smiselna tam, kjer lokalni geografski pogoji to dovoljujejo. Žetveni potencial se giblje med 0,6 kWh/m2/dan in 1kWh/m2/dan. Ugotavljam, da fotovoltaika lahko zagotovi dodaten denarni tok, ki je lahko pomemben faktor pri financiranju hipotek ali pa zagotavljanju polnjenja rezervnega sklada, ki upravlja stavbo na kateri je inštalirana fotovoltaična elektrarna. Na podlagi hipotetičnih izračunov sem ugotovil, da bi bilo, za zagotovitev letne porabe kWh gospodinjstev v Sloveniji, potrebno postaviti 18,64km2 solarnih panelov. Ta površina pomeni 155333 objektov, ki imajo za fotovoltaiko uporabnih vsaj 120m2 površine.

Ključne besede:

Fotovoltaika, solarna energija, upravljanje z naravnimi viri, vzdržen razvoj, solarni paneli, amortizacija, naravni viri, obnovljivi viri, zelena energija, IEA.

SUMMARY

Investing into solar power plants is at the moment a very profitable business. Because of current prices on the market return periods are actually, something you can think about. I found out that return periods are actually shorter than 10 years. Photovoltaics is a branch of technology that has the potential to lower mankind’s dependence from fossil fuel. It can be implemented into every single aspect of life. For example it can heat or cool living quarters, it can power car motors; it can power telecommunication services etc. The manufacturing technology is perfecting itself in a manner where production costs go down, harvesting percentage goes up. It is necessary to men- tion, that investment projections today won’t be accurate for commercial panels available in 3 years from now. But sadly I found out, that, if the system persists on consumption, robbing nat u- ral resources, which is being measured by economic profit – money, we stalled the evolution of mankind, which now is headed into total consumption of natural resources. Sustainable develo p- ment isn’t possible because the money printing powers are in private hands. Maybe th ere will be hope of some kind (if we believe in the institution of a state) when we add the moneta ry powers to other 3 state powers, namely judicial, law-giving and government.

In my papers I found out that investing into photovoltaic arrays in Slovenia ma kes sense where local geographical conditions allow it. The harvesting potential in Slovenia lies somewhere b e- tween 0,6 kWh/m2/day and 1 kWh/m2/day. I found out that the cash flow, generated from har- vesting electricity from the sun, can be a substantial factor in the financial construction, used to finance the real estate. Either it can help finance the mortage  By my theoretical calculations, we would need approx. 18,64m2 of installed arrays, to meet the annual demand of households in Slo- venia. If you translate that surface onto 120m2  big arrays on houses, that would mean about 155333 houses.

Keywords:

Photovoltaics, solar energy, natural resource management, sustainable development, economic profit, natural resources, renewable resources, green energy, IEA.

KAZALO

1 UVOD ……………………………………………………………………………………………………………………………… 1

2 UPRAVLJANJE Z NARAVNIMI VIRI ………………………………………………………………………………… 2

3 KONCEPT KAPITALA IN VZDRŽEN RAZVOJ ……………………………………………………………………. 5

4. FOTOVOLTAIKA …………………………………………………………………………………………………………….. 7

4.1 FOTOVOLTAIČNI EFEKT …………………………………………………………………………………………………….. 7

4.2 TRI GENERACIJE SONČNIH CELIC ……………………………………………………………………………………….. 8

4.2.1 Prva generacija celic…………………………………………………………………………………………………….10

4.2.2 Druga generacija celic …………………………………………………………………………………………………11

4.2.3 Tretja generacija celic ………………………………………………………………………………………………..13

4.3 FOTOVOLTAIČNA INDUSTRIJA ………………………………………………………………………………………….. 15

4.4 GRADNJA FOTOVOLTAIČNE ELKTRARNE ……………………………………………………………………………. 19

4.4.1 Ekonomika naložbe in odkupna cena električne energije ………………………………………….20

4.4.2 Upravni postopki in vrste dovoljenj, potrebnih za izgradnjo samostojne elektrarne ..22

4.4.3 Monokristalni, tankoplastni ali polikristalni paneli v fiksnem ali sledilnem sistemu? .24

4.4.4 Razčlenitev investicije v fotovoltaično elektrarno ……………………………………………………..26

4.4.5 Analiza ključnih tveganj projekta ……………………………………………………………………………….35

4.4.6 Finančna razčlemba investicije …………………………………………………………………………………..36

4.4.7 Uporaba fotovoltaike pri gradnji naselja z desetimi hišami …………………………………………38

5 VREDNOTENJE REZULTATOV IN UGOTOVITVE …………………………………………………………… 42

5.1 IZRAČUN POTREBNE POVRŠINE PANELOV ZA POPOLNO POKRITJE POTREB SLOVENSKIH GOSPODINJSTEV …………………………………………………………………………………………………………………………………………….. 46

5.2 UGOTOVITVE ……………………………………………………………………………………………………………………. 47

6 Z AKLJUČEK……………………………………………………………………………………………………………………… 50

7 SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE, VIROV IN SPLETNIH VIROV ……………………………. 51

7.1 LITERATURA ……………………………………………………………………………………………………………………. 51

7.2 VIRI………………………………………………………………………………………………………………………………… 53

SEZNAM SLIK

Slika 1: Vzdržni razvoj…………………………………………………………………………….3

Slika 2: Elektronska luknja v heliju………………………………………………………………..7

Slika 3: Princip delovanja FV panela………………………………………………………………9

Slika 4: Razmerja Q, E in V………………………………………………………………………10

Slika 5: Prva generacija celic……………………………………………………………………..11

Slika 6: Diagram sistema………………………………………………………………………….12

Slika 7: Druga generacija celic……………………………………………………………………13

Slika 8: Sestava tretje generacije celic……………………………….……………………………14

Slika 9: Sončno obsevanje Zemlje………………………………………………………………..19

Slika 10: Elektrarna Rote Jahne, Nemčija………………..……………………………………….25

Slika 11: Nellis AFB Nevada, ZDA………………………………………………………………26

Slika 12: Sanyo HIP-215NHE5…………………………………………………………………..27

Slika 13: Zemljišče za elektrarno…………………………………………………………..…….29

Slika 14: Primer izvedbe hiše v naselju………………………………………………………………………………38

Slika 15: Slika zemljišča za naselje……………………………………………………………………………………39

SEZNAM GRAFOV

Graf 1: Proizvodne kapacitete znotraj članic IEA…………..…………………………………….15

Graf 2: Kumulativna kapacitete inštaliranih panelov znotraj članic IEA………………………….16

Graf 3: Dnevna proizvodnja po urah………………………………………………………….….30

Graf 4: Dnevna proizvodnja kumulativno…………………………………………………….….31

Graf 5: Mesečna proizvodnja…………………………………………………………….………31

Graf 6: Mesečna proizvodnja kumulativno………………………………………………..……..32

Graf 7: Letna proizvodnja 2008…………………………………………………………………..33

Graf 8: Letna proizvodnja 2009………………………………….………………………….……34

Graf 9: Letna proizvodnja kWh / 110m2 panelov………..……….……….………………..…….40

Graf 10: Površina panelov in proizvodnja…….…………………..…………………………………44

Graf 11: Povračilna doba………………………………………………………………………………………………….45

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Matrika vzdržnega razvoja…………………………………………………………………………………..4

Tabela 2: Inštalirana kapaciteta PV v članicah IEA 1992 – 2007……………………………………………17

Tabela 3: Inštalacije solarnih panelov – kumulativno po državah v obdobju 1992–2007………….18

Tabela 4: Odkupne cene UL RS 65/2008……………………………………………………………………………21

Tabela 5: Specifikacija panela…………………………………………………………………………………………..28

Tabela 6: Specifikacija zemljišča………………………………………………………………………………………28

Tabela 7: Specifikacija elektrarne…………………………………………………………………………………………29

Tabela 8: Analiza tveganj projekta…………………………………………………………………………………….35

Tabela 9: Izhodišča za kalkulacijo……………………………………………………………………………………..36

Tabela 10: Zagonski stroški………………………………………………………………………………………………36

Tabela 11: Joint venture vstop…………………………………………………………………………………………..37

Tabela 12: Podatki o naselju…………………………………………………………………………………………….39

Tabela 13: Finančni podatki…………………………………………………………………………………………..40

Tabela 14: Specifikacija hipoteke………………………………………………………………………………………41

Tabela 15: Vlaganje z 10% letnim donosom……………………………………………………………………….42

Tabela 16: Velikost zemljišča in panelov……………….…………………..………………………42

Tabela 17: Površina in proizvodnja kWh…………………………………………………………………………43

Tabela 18: Solarna Slovenija…………………………………………………………………………………………….46

Tabela 19: Zbirnik podatkov…………………………………………………………………………………………….47

SEZNAM KRATIC IN SIMBOLOV

ZN                                       Združeni narodi

CO2                                     ogljikov dioksid

WBCSD                              World Business Council for Sustainable Development

He                                        helij

FV                                        fotovoltaičen

n-sloj                                  negativni polprevodnik

p-sloj                                  pozitivni polprevodnik

Q                                          naboj

E                                         električno polje

V                                         voltaža

ΔV                                       sprememba voltaže – vgrajen potencial

CdTe                                   kadmijev telurit

CIGS                                   baker inidij-galijev selenid

MW                                     megavat

Ein                                      vhodna energija

Eout                                    izhodna energija

SiH4                                    silan

B                                           bor

Si                                          silicij

P                                            fosfor

UV                                        ultravijolična

USD                                      United States Dollar

BP Solar                              Beyond Petroleum Solar

RWE Schott Solar           ReneWable Energy Schott Solar

IEA                                       International Energy Agency

ZDA                                      Združene države Amerike

kWh                                      kilovatna ura

m2                                         kvadratni meter

DDV                                      davek na dodano vrednost

RS                                          Republika Slovenija

*.dxf                                      drawing exchange format kW kilovat

UL RS                                    Uradni list Republike Slovenije

EZ-UPB2                              Energetski zakon – uradno prečiščeno besedilo

ZGO-1b                                  Zakon o gradnji objektov – 1b

AFB                                        Air Force Base

EUR                                        evro

W                                            vat

Pmax                                       maksimalna moč

Pmin                                       minimalna moč

FEP                                          Fotovoltaična elektrarna Prometeus

PGD                                        projekt za gradbeno dovoljenje

Km2                                       kvadratni kilometer

SURS                                     Statistični urad Republike Slovenije

ELES                                      Elektro Slovenije

OPEC                                     Organisation of Petroleum Exporting Countries

BoA                                        Bank of England

FED                                        Federal reserve

ECB                                        European Central Bank

BoJ                                          Bank of Japan

AEA                                       American Economic Association

1 UVOD

V  tem  diplomskem  delu  bom  obravnaval  upravljanje  naravnih  virov  z  vidika  gospodarske panoge. Nadalje se bom osredotočil na fotovoltaiko, kot primarno interesno področje. Njen razvoj ima potencial, da spremeni svet (govorimo o obdobju med 2009 in 2020) v taki meri, kot si težko predstavljamo tudi v najbolj tehnoloških sanjah. V kombinaciji z razvojem robotike pa lahko upravičeno trdimo, da se nam bližajo zanimivi časi. Vedno bolj se približuje fotovoltaika tudi gradbeništvu, saj je tehnologija izdelave plošče silicijevih polprevodnikov napredovala že v taki meri, da imamo lahko na primer namesto stekla v oknih “fotovoltaično steklo”. Uporaba te tehnologije in njena čim večja vpetost v vse sfere življenja na Zemlji utegne biti ključnega pomena za razvoj človeštva na vseh področjih življenja. Implikacija v vsakda nje življenje bo pripomogla tudi k mentalnemu preskoku človeštva. Avtomobili, narejeni iz fotovoltaičnih materialov, ki polnijo akumulator ali kako drugo obliko baterije, ki potem poganja elektromotor pod pokrovom Vašega avtomobila? Zakaj pa ne. V letu 2009 sodeluje g. Ivo Boscarol (izjavljeno 5. junija 2008 na Fakulteti za elektrotehniko v okviru Slovenske fotovoltaične konference ) z ameriškim proizvajalcem letal Boeing na razvoju komercialnega potniškega letala, ki bo v celoti letelo samo z energijo, pridobljeno preko procesa fotovoltaike. Najbrž bi se vprašali narobe, če bi rekli ali jim bo uspelo. Pravo vprašanje tukaj je samo vprašanje časa. Priložnosti so se od leta 1954,  ko  so  v  ameriškem  podjetju  Bell  Laboratories  odkrili  fotovoltaično  lastnost  silic ija, namnožile in v letu 2009 rastejo eksponentno. Pridobivanje energije je bilo vedno ključnega pomena za preživetje človeka, dandanes pa si življenja brez elektrike nekako ne moremo predstavljati. Zato je pridobivanje le-te iz sonca, in njena prodaja komercialnim uporabnikom, vredna poglobljenega pogleda.

V diplomskem delu bom raziskoval medsebojno povezanost vplivnih dejavnikov na povračilno dobo investicije v izgradnjo solarne elektrarne. Vplivni dejavniki, ki so bistvenega pomena pri hitrosti amortizacije, so: površina panelov, lokacija in  naklon, vrsta panelov, odkupna cena proizvedene elektrike, skupna nazivna moč elektrarne in cena zemljišča. Raziskoval bom žetveni potencial ter možnosti, ki jih lastniki nepremičnin imajo z uporabo fotovoltaike . Predvidevam, da je geografska lega panelov najbolj vpliven dejavnik. Nato bom izračunal, koliko km2 panelov bi bilo potrebno postaviti v Sloveniji, da bi bila s tem pokrita poraba gospodinjstev.

2 UPRAVLJANJE Z NARAVNIMI VIRI

Upravljanje z naravnimi viri je veda, ki združuje področja ekonomije, politike in znanosti za proučevanje, upravljanje in obnavljanje naravnih virov in ekosistemov. Veda se lahko praktično implementira v  vsa področja življenja. Na področju kmetijskih površin, divjine, športnih  in urbanih površin se jo uporablja za obnovo in podporo morskih in kopenskih živali, rastlin, obenem pa  se  ukvarja še  z  vprašanji upravljanja naravnih virov. Managerji naravnih virov uravnavajo potrebe ljudi in gospodarstva z zagotavljanjem optimalnega delovanja ekosistema, ki se ga uporablja za pridobivanje določene dobrine, z namenom minimalizacije škodljivih vplivov na človeka in Zemljo. Namen je vzpostaviti trajno ravnovesje v naravi, kljub temu, da jo človek izkorišča za svoje preživetje. Veda združuje znanja matematike, fizike, geologije, biologije, ekonomije, družbene politike, kemije, statistike, komunikacije, informacijske tehnologije, etike in filozofije. Znanja teh ved se združujejo z namenom zagotavljanja trajnostne stabilnosti naravnih ekosistemov, saj le v taki obliki lahko zagotavljajo nemoten vir surovin, ki jih človek potrebuje za preživetje. Njen razvoj sega nekje v pozno 19. stoletje v Severni Ameriki, kjer se je razvilo lokalno gibanje za ohranitev naravnih virov, dandanes pa je preraslo v globalno gibanje. Cilj upravljanja je ohranitev in vzdrževanje ekosistemov, ki človeku in človeški družbi omogočajo stalen in stabilen razvoj, tudi  za  generacije, ki  niso  bile  še  rojene. Ti  cilji  se  dosegajo na  več  načinov. Od osveščanja javnosti  preko  medijev, do  izdelave študij  vzdržnosti, preko  reševalnih načrtov, črpanja čistih oblik energije in surovin pa vse do eko-turizma. Potencial, katerega ima kot gospodarska panoga, je praktično neomejen, odgovorno ravnanje z okoljem in viri pa je velika odgovornost za človeštvo. Saj le pravilno upravljanje in zavedanje lahko omogočita trajnostno stabilnost, ki pa je, kot že zgoraj omenjeno, ključnega pomena za razvoj človeštva v 21. stoletju. Stabilen trajnostni razvoj je vzorec oziroma način upravljanja z naravnimi viri v taki meri, da so zadovoljene potrebe človeštva, obenem pa ostane ekosistem vzdrževan, da lahko zadovoljuje potrebe prihodnjih generacij. Stabilen in vzdržen razvoj združuje skrb za nosilno kapaciteto naravnih sistemov, ki pa je eden od družbenih izzivov, s katerim se človeštvo spopada. Področje vzdržnega trajnostnega razvoja se  v  svoji  osnovi  deli  na  tri  področja.  Okoljsko vzdržnost, ekonomsko vzdržnost in družbeno-politično vzdržnost. Med seboj tvorijo odvisnosti, prikazane na sliki 1.

Odsek  Združenih  narodov,  ki  je  zadolžen  za  vzdržen  razvoj,  implementira  upravljanje  z naravnimi viri, z namenom trajnostne vzdržnosti, na sledeča področja: kmetijstvo,  ozračje,  biološka  raznolikost,  biotehnologija, gradnja  za  zagotavljanje kapacitet, podnebne spremembe, potrošni in proizvodni vzorci, demografski kazalci, dezertifikacija in suše, omejevanje katastrof in management le-teh, izobrazba in zavedanje, energija, ekologija sistemov, finance, gozdovi, sveža voda, zdravje, človeške naselbine, kazalniki, industrija, informacije za odločanje in sodelovanje, integrirano odločanje, mednarodno pravo, mednarodno sodelovanje za urejanje okolja, institucionalno dogovarjanje, upravljanje z zemljo, velike skupine, gore, državne vzdržnostne strategije, oceani in morja, revščina, zdravstvo, znanost, SIDS (sudden infant death syndrome), vzdržni turizem, ekoturizem, tehnologija, strupene kemikalije, trgovina in okolje, transport, odpadki (nevarni), odpadki (radioaktivni), odpadki (v trdnem stanju) in seveda voda. Kot je videti, je implementacija trajnostne vzdržljivosti s strani Združenih narodov (kot prve globalne politične oblasti) že začrtana. Spekter področij, ki zahtevajo stabilen trajnostni razvoj, pa je tako širok, da praktično ni področja, kjer se upravljanje z naravnimi viri ne pojavlja. Zato lahko upravičeno trdimo, da če bo človeštvo pokazalo voljo za kohezijo s planetom Zemlja z namenom ohranjanja življenja, potem bo to paradna disciplina, ki bo dominirala praktično na vsakem področju našega življenja. Prej, ko se naučimo živeti od tega kar nam narava poklanja brezplačno in  v  izobilju, bolj  bo  človeštvo postalo  neodvisno od  ljudi,  ki  v  sistem  dajejo denarno/menjalno sredstvo. Prej, ko se zavemo, da je edina lastnina, ki je dejansko nesporna in jo posedujemo, naše življenje, prej bomo lahko bolj odgovorno korakali prihodnosti nasproti.

Okoljska stabilnost je proces, ki poizkuša z naravnim okoljem vzpostaviti odnos, ki ohranja naravo v prvotni in nespremenjeni obliki v taki meri, da se obnovljivi naravni viri obnavljajo tako hitro, da je omogočen vzdržen razvoj človeštva. Pri tem se pojavlja princip delovanja, ki mu rečemo iskanje idealnega vedenja oziroma ravnanja.

3 KONCEPT KAPITALA IN VZDRŽEN RAZVOJ

Debata o vzdržnem razvoju izhaja iz predpostavke, da morajo družbe (civilizacije) upravljati s tremi vrstami kapitala. To so ekonomski, družbeni (socialni) in naravni kapital. Naravni kapital je nezamenljiv in  prekomerna poraba  oziroma  ropanje  le-tega  lahko  privede  do  ireverzibilnih dogodkov, povezanih z obstojem le-teh. Daly E. Herman (1973) opozarja, da naravni kapital ne more biti nadomeščen z ekonomskim. Gospod Daly E. Herman je bil do januarja 1994 »senior« ekonomist v Svetovni Banki ter stalni član American Economic Association-a. Medtem, ko je možno, da najdemo nadomestke določenim naravnim virom, je zelo nemožno, da bomo lahko našli nadomestke za storitve ekosistema, kot so: zaščita ozonskega plašča, klimatski vpliv Amazonskega pragozda in podobno. V resnici obstaja med ekonomskim, socialnim in naravnim kapitalom veliko korelacij in medsebojne odvisnosti. Eden drugega dopolnjujejo v celoto, od katere je odvisen razvoj človeštva. Velika ovira je tukaj tudi dejstvo, da se en naraven vir uporablja za veliko namenov. Tako gozdovi niso namenjeni samo žetju surovine za papir , ampak vzdržujejo  tudi   biološko  različnost,  uravnavajo  pretoke  voda,  absorbirajo  CO2.  Najbolj pomembno dejstvo pa je, da je proces degeneracije okolja do neke mere ireverzibilen dogodek. Izguba živalskih vrst je v večini primerov ireverzibilen dogodek, oziroma je to ireverzibilno stanje. Isto lahko trdimo za kulturno raznolikost, saj s hitrim globaliziranjem sveta prihaja do izginotja jezikov in  kultur z  zastrašujočim tempom. Nadalje ima  lahko izpad naravnega in socialnega kapitala zastrašujoče nelinearne posledice. Potrošnja naravnega in socialnega kapitala je lahko do določene točke popolnoma brez vidnih posledic, ko pa se to nevidno točko preseže, pa nemalokrat ni več povratka. Jezero lahko dolgo časa absorbira umetna gnojila, medtem ko se količina življenja v njem dejansko tudi povečuje. Ko pa je neka točka dosežena in v vodi začnejo rasti alge, pomanjkanje kisika v ekosistemu jezera povzroči zlom le-tega, dobesedno preko noči. Tukaj se pojavi vprašanje, če ima degradacija socialnega in naravnega kapitala tolikšen vpliv, zakaj se potem ne uporabi bolj sistematskega pristopa k reševanju teh problemov. Leta 2007 Cohen in Winn (2007) izpostavita kot možne odgovore štiri tipe sesutja trga. Prvi odgovor se skriva v tem, da je večino koristi oziroma dobička od naravnih virov mogoče  privatizirati, medtem ko so stroški degradacije okolja v ekološkem in socialnem smislu javni , torej družbeni stroški. Drugi razlog se skriva v dejstvu, da je naravni kapital velikokrat podcenjen s strani družbe, ker se v večini primerov sploh ne zavedamo stroškov, ki jih prinaša degradacija okolja. Tretji razlog je informacijska asimetrija, ki zamegli vzročno–posledično zvezo in s tem oteži akterjem racionalno izbiro. Četrti razlog, ki ga navajata Cohen in Winn (2007), pa je, da je veliko podjetij, v nasprotju z ekonomsko teorijo, neoptimiziranih na tem področju. Navajata, da podjetja ponavadi ne optimirajo alokacije virov, saj so ujeta v mentaliteti “posel kot običajno (business as usual )”. Najbolj splošno razširjen kriterij za korporativno stabilnost (stabilnost korporacij) je ta, da  korporacija  standardizira  učinkovito  izrabo  naravnega  kapitala.  Ta  eko-učinkovitost  je običajno že vkalkulirana v ekonomsko dodano vrednost produkta, upoštevajoč tudi njen skupni ekološki učinek oziroma vpliv na okolje. Ta koncept je s strani WBCSD (World Business Council for Sustainable Development) promoviran s sledečo definicijo: »Eko-učinkovitost je dosežena takrat, ko se izdelki in storitve prodajajo po konkurenčnih cenah in s tem zvišajo kvaliteto življenja, obenem pa skozi celoten življenjski cikel (izdelka ali storitve) progresivno znižujejo vpliv na okolje in intenziteto žetja naravnih virov v taki meri, da so v ravnovesju z nosilno kapaciteto  Zemlje« (DeSimone in  Popoff  1997,  47).  Eko-učinkovitosti je  podobna, ampak bistveno manj raziskovana, tudi družbena učinkovitost. To je tudi eden od kriterijev korporativne stabilnosti. Družbena učinkovitost opisuje odnos med dodano vrednostjo podjetja in njenim družbenim vplivom. Če pogledamo eko-učinkovitost, lahko že v naprej sklepamo, da je večina korporativnih učinkov na okolje negativna (razen redkih izjem kot je recimo pogozdovanje), medtem ko je družbeni vpliv lahko bodisi pozitiven (donacije, ustvarjanje delovnih mest)  bodisi negativen  (nesreče pri  delu,  mobbing zaposlenih,  zloraba človekovih pravic). Skupaj oba kriterija, torej eko in družbena učinkovitost, tvorita primarno jedro vzdržnega razvoja. S svojo vlogo v moderni korporativni doktrini iščeta pozitivne učinke win -win situacij (uspeha za vse partnerje). Avtorja Dyllick in Hockerts (2002), pa poudarjata, da teoretični model ne bo dovolj, da si bomo zagotovili vzdržen razvoj. Ugotavljata, da bi poleg eko in družbene učinkovitosti morali standardizirati tudi zadostnost in eko-poštenost, če človeštvo zares hoče doseči stabilen vzdržen trajnostni razvoj.

4. FOTOVOLTAIKA

Prvi del izraza »fotovoltaičen« izvira iz grškega jezika, kjer phōs pomeni »svetloba«, drugi del voltaičen pa pomeni »električen«, kar je izpeljano po italijanskem fiziku Voltu, po katerem se imenuje enota električnega potenciala – volt. Izraz fotovoltaičen se v angleškem jeziku uporablja od leta 1849. V teoriji lahko rečemo, da fotoni v sončni svetlobi zadenejo ali trčijo ob solarni panel, le-te fotone pa nato polprevodniki (recimo silicij) absorbirajo. Negativno nabiti elektroni se zaradi trka s fotonom izbijejo iz svoje krožnice okoli atomov, kar jim omogoča, da potujejo skozi material in s tem proizvedejo elektriko.

4.1 FOTOVOLTAIČNI EFEKT

Zaradi posebne sestave solarnega panela, imajo elektroni možnost potovati samo v eni smeri. Komplementarna, pozitivno nabita elektrina, ki se prav tako proizvede pri trku kot neke vrste mehurčki, se imenujejo elektronske luknje in tečejo v nasprotni smeri, kot tečejo elektroni v silicijevi celici. Elektronska luknja je konceptualno in matematično nasprotje elektrona. Atomi z elektronskimi luknjami so imenovani kationi (Würfel 2005).

Fotovoltaičen proces je prvi opazil francoski fizik A.E. Becquerel, vendar je trajalo do leta 1883, da je bila zgrajena prva sončna celica. Zgradil jo je Charles Fritts, ki je prekril polprevodnik selen z izredno tanko plastjo zlata. S tem je ustvaril celico, katere učinkovitost je bila cca 1 %. Patent za moderno polprevodniško sončno celico pa je registriral Russel Ohl leta 1946. Odkritje je bilo naključno, saj je bil njegov primarni namen narediti tranzistor. Moderna doba solarne tehnologije pa je prišla leta 1954, ko se je v Bell Laboratories eksperimentiralo s polprevodniki in so po naključju odkrili, da zmes silicija z nekaterimi primesmi deluje izredno občutljivo na svetlobo. Darly Chapin je s sodelavcema Calvin Fullerjem in Gerald Parsonom izdelal prvo uporabno napravo za pretvorbo sončne svetlobe v električno energijo. Posledično temu so izdelali prvo uporabno sončno celico s približno 6 % izkoristkom. Javna predstavitev solarne baterije je bila 25.4.1954. Prvo vesoljsko plovilo, ki je uporabljalo solarne panele, je bil ameriški satelit Vanguard 1,  izstreljen marca 1958. Uporabljal je solarne panele izdelane s  strani Hoffman Electronics. Ta mejnik v zgodovini je povzročil zanimanje za izgradnjo prvega komunikacijskega satelita, ki  bi  neprestano krožil okoli  Zemlje. Z  neprekinjenim napajanjem preko sončnega sevanja bi lahko ostal v krožnici skoraj neskončno. To so bili ključni dogodki, ki so povzročili pospešeno financiranje raziskav različnih vlad v različnih državah, z namenom, da se odkrije še bolj učinkovite celice.

4.2 TRI GENERACIJE SONČNIH CELIC

Sončne celice oziroma solarni paneli se delijo v tri generacije oziroma skupine. V vsaki od teh treh generacij se je pojavila proizvodna metoda ali pa kaka bistvena proce sna izboljšava, ki je ustvarila pot za nadaljnji generacijski razvoj. V sedanjosti potekajo raziskave v praktično vseh treh generacijah. Najbolj množično zastopan tip panelov so paneli prve generacije, saj je pri komercialni proizvodnji leta 2007 ta tip celic predstavljal 89,6 % celotne svetovne komercialne proizvodnje.

Na sliki 3 je prikazan osnovni princip delovanja celice. N-sloj pomeni, da je zgoraj, oziroma na osončeni površini, negativni polprevodnik, p-sloj pa pomeni, da je pozitivni polprevodnik. Spoj negativnega in pozitivnega polprevodnika je nujno potreben zato, da se zagotovi, da je smer potovanja elektrine, oziroma prostega elektrona, od negativnega polprevodnika proti pozitivnemu polprevodniku. Le tako se lahko ustvarijo pogoji, da foton v svetlobi, ki trči na površino celice, izbije prosti elektron, ki nato “potuje” proti pozitivnemu polprevodniku. Tam, kjer se p- in n-sloj stikata, nastane p-n spoj (Kalogiru 2009). Kakšna so razmerja med nabojem, električnim poljem in potencialno voltažo, je prikazano na sliki 4 na naslednji strani. Zanimivo je to, da se zaradi fotovoltaičnih lastnosti nekaterih polprevodnikov ustvari razlika v voltaži ( ΔV ) na spoju.

4.2.1 Prva generacija celic

Prva generacija celic sestoji iz velikih, visokokvalitetnih, enospojnih naprav. Pri proizvodnem procesu je vključen visok strošek za energijo in delo, katera zavirata oziroma onemogočata omembe vreden napredek pri zmanjševanju le-teh. Enospojne silicijske naprave se približujejo teoretični limiti izkoristka, in sicer 33 % in počasi stroškovno gledano že dosegajo fosilna goriva (v smislu produkcije energije) in amortizacijsko dobo med 5–7 leti. Glavna elementa proizvodnje panelov prve generacije sta monokristalna oblika silicija in vakuumska pritrditev le-teh na trden material. Vakuumska pritrditev je v bistvu skupina procesov, ki se uporablja za tankoslojne nanose na ravni atoma ali molekule pod atmosferskim tlakom (pri vakuumom). Debelina manj kot 1 mikrometer se imenuje tankoslojni nanos, medtem ko vse, kar je debelejše od 1 mikrometra imenujemo prevleka (Luque, Hegedus 2003).

4.2.2 Druga generacija celic

Druga generacija celic je bila razvita iz koncepta zniževanja proizvodnih stroškov in zniževanja potrebne  energije  za  izdelavo.  Procesne  tehnike,  ki  se  uporabljajo  za  proizvodnjo  druge generacije celic, so predvsem parni/plinski nanos in galvanizacija, ki zelo zmanjšata potrebo po visokih  temperaturah  pri  izdelavi  panelov.  Najbolj  pogosti  materiali,  ki  se  uporabljajo  za proizvodnjo  celic  druge  generacije  so  kadmijev  telurid  (CdTe),  baker  inidij-galijev selenid (CIGS), amorfni silicij in mikroamorfni silicij (Luque, Hegedus 2003). Ti materiali se uporabljajo za tankoslojni nanos na podporni material, kot sta na primer steklo ali keramika. Ker se nanaša na podporni   material   izredno   tanka   plast   polprevodnikov,   se   avtomatično   znižajo   stroški proizvodnje, kot  tudi  sama  teža  panelov. Ti  procesi  in  zmesi imajo potencial, da  bistveno prispevajo k učinkoviti konverziji, posebej je poudarek še na CIGS in CdTe, ki pomembno znižujeta proizvodne stroške.

Med večjimi proizvajalci solarnih panelov je možno opaziti trend, da se v vedno večji meri odločajo za proizvodnjo panelov druge generacije. Vendar je komercializacija panelov druge generacije glavni izziv, s katerim se soočajo proizvajalci. V letu 2007 je podjetje First Solar proizvedlo za 200MW CdTe panelov, kar ga uvršča med prvih  5 proizvajalcev panelov na svetu, obenem pa je to  prvo podjetje, ki  mu je uspel preboj med prvih 10 proizvajalcev sa mo s proizvodnjo celic druge generacije. Wurth Solar je komercializiral CIGS tehnologijo in je v letu 2007  dosegel  15MW,  Nanosolar  je  prav  tako  v  2007  komercializiral  CIGS  proizvodno tehnologijo. Gledano na panogo proizvodnje solarnih panelov kot celoto im a CdTe proizvodnja 4.7 %, tankoslojni silicij 5.2 % in CIGS 0.5 % tržni delež.

4.2.3 Tretja generacija celic

Tretja generacija celic je nastala s ciljem, da se izboljša dokaj slab električni izkoristek celic druge generacije (tankoslojne celice), medtem ko se nizki stroški proizvodnje ohranijo. Večina celic tretje generacije je amorfnih. Amorfni silicij (tankoslojna tehnologija) se ustvari tako, da se silicij, v nekristalni obliki nanaša na steklo (ali kak drug material) v obliki izredno tankega sloja s pomočjo plina, kot je recimo silan (SiH4) . Ker ima silicij 4 relativno šibko vezane (valenčne) elektrone, mu lahko z dodajanjem snovi – atomov, ki imajo 3 ali 5 valenčne elektrone, spreminjamo njegovo konduktivnost (Luque, Hegedus 2003). V takem primeru se posledično ustvarijo bodisi elektronske luknje bodisi prosti elektroni, ki se gibljejo bistveno lažje.

Trenutne raziskave se fokusirajo na konverzijski učinek med 30 in 60 %. Učinek lahko presega teoretični konverzijski prag, ki sta ga leta 1961 izračunala Shockley in Queisser  (Shockley- Queisserjev limit). Znaša 31 % pod osončenjem enega sonca in 40.8 % pod maksimalno koncentracijo umetne svetlobe, ki je ekvivalentna osončenju 46.200 sonc. Obstaja kar nekaj tehnik, da se ustvarijo tako visoki izkoristki. Predvsem gre trend raziskav v smer večspojnih celic, koncentracijo določenega svetlobnega spektra, toplotni učinek UV svetlobe (s tem se poveča voltaža nosilnih kolektorjev) in v smer izkoriščanja infrardeče svetlobe za nočno proizvajanje elektrike.

4.3 FOTOVOLTAIČNA INDUSTRIJA

Globalna produkcija je leta 1997 dosegla 130 MW in je bila vredna nekaj več kot 500 milijonov USD. Leta 2004 je konsolidirana svetovna proizvodnja fotovoltaičnih panelov porasla na 1146MW, vrednost le-te pa je bila okoli 7 milijard USD. V letu 2004 so vodilno peterico globalnih proizvajalcev tvorila podjetja Sharp, Kyocera, Shell Solar, BP Solar in RWE Schott Solar, ki so skupaj   predstavljala  60   %   celotnega  trga.   Skupna  produkcija  dežel,  ki   poročajo  IEA (International Energy Agency), je v letu 2007 presegla 2700 MW.

Stopnja rasti fotovoltaičnih inštalacij je približno 40 % letno, velika večina inštaliranih sistemov je v Španiji in Nemčiji. Ker ločimo fotovoltaične napeljave na take, ki so priključene na javno omrežje in na take, ki niso, je prav, da si pogledamo segmentiran zbir podatkov, s katerimi razpolaga IEA. Na grafu 2, na naslednji strani, je vidno kako se količina priključenih sistemov na javno omrežje skokovito veča. To je predvsem zaradi masovnih finančnih spodbud v okviru zelene energije.

Na grafu 2 je predvsem opazen trend proizvajanja solarne elektrike z namenom izvažanja v javno omrežje, saj je, kot bomo videli v nadaljevanju diplomskega dela, trenutno to lahko zelo donosna gospodarska dejavnost. V prihodnosti pa bo odvisna predvsem od smernic razvoja človeštva. Če se bo avtomobilska industrija razvila v smeri, da bomo avtomobile z ele ktromotorjem polnili tako, kot to v letu 2009 počnemo z mobiteli, bo povpraševanje gotovo poraslo. Prav tako utegne biti zanimiva povezava med poselitvenimi območji ljudi in solarno elektrarno. V območjih, kjer je smiselno pridobivati elektriko na ta način, je nato možno postaviti električno omrežje, ki napaja gospodinjstva. S povečano elektrifikacijo in digitalizacijo gospodinjstva se lahko popolnoma preide iz fosilnih in trdih goriv na električno energijo. Ogrevanje sanitarne vode s pomočjo električnega grelnika nadomesti kurilno olje in les. Ogrevanje in hlajenje prostorov s klimo nadomesti kurilno olje, les in zemeljski plin. Kuhanje na električnem štedilniku nadomesti plin in les. Polnjenje avtomobila na električni pogon nadomesti bencin in plinsko olje. Tako gospodinjstvo za vsakdanje obratovanje v celoti preide iz uporabe fosilnih goriv in celoten sistem, kot ga poznamo leta 2009, se zruši kot hišica iz kart.

Gledano po državah lahko rečemo, da se proizvodnja solarne elektrike, z izjemo velikih štirih, razvija dokaj enakomerno. V ZDA, Japonski, Španiji in Nemčiji je pravzaprav skoraj 93 % vseh svetovnih kapacitet za proizvodnjo solarne elektrike. Z naskokom je vodilna Nemčija, kar je, če pogledamo iz slovenskega zornega kota zelo dobro, saj imamo ves know-how praktično pred domačimi vrati.

V tabeli 3 je iz številk lepo razvidno, da zaradi komercializacije tehnologije, serijske proizvodnje in finančnih spodbud skupne proizvodne kapacitete elektrike iz solarnih panelov rastejo z vrtoglavo hitrostjo. Podatek, da je cena 1 vata proizvedenega s solarnimi paneli leta 1971 v ZDA stala 100 USD, leta 1985 pa zgolj 7 USD/vat, je dovolj zgovoren.

Iz slike 9 je razvidno, da je žetveni potencial m2 solarnega panela med 150 W/m2 in 300 W/m2, oziroma  med  3.5  kwh/m2/dan  in  7.0  kWh/m2/dan.  Fotovoltaična  energija  je  85-krat  bolj učinkovita kot gojenje koruze za etanol. Na enem hektarju se letno vzgoji toliko koruze za etanol, da en avto lahko potuje cca 48.000 km, medtem, ko bi z isto kvadraturo celic avto pokril kar 4.020.000 km razdalje. V nadaljevanju diplomskega dela bomo (pri trenutnih cenah sestavnih delov in odkupnih cenah elektrike iz obnovljivih virov) finančno analizirali naložbo v izgradnjo solarne elektrarne v Sloveniji, v izmeri cca 10.000 m2, zraven letališča Lesce na Gorenjskem.

4.4 GRADNJA FOTOVOLTAIČNE ELKTRARNE

Elektrarno se lahko postavi na streho hiše, v streho namesto kritine, na fasado, kot senčilo ali kot samostojen sistem na zemljišču. Kot se vidi pri opisih celic, obstajajo procesne zmogljivosti, ki lahko nanašajo zmes v plinastem stanju na površino nosilca, tako da dobimo fotovoltaičen sloj na gradbenih elementih. Tako je kombinacij in možnosti vgradnje vsak dan več. V tem delu se bomo osredotočili na finančno analizo gradnje samostojnega sistema na ravnem zemljišču in razčlembo najbolj pomembnih vplivnih dejavnikov na amortizacijsko dobo investicije. Uporabil i  bomo tehnologijo tankoslojnih (thin-film) celic, montiranih na fiksne nosilce pod naklonskim kotom cca 30 stopinj. Zemljišče je popolnoma ravno, površine je 10.000 m2, kamor se lahko postavi 7.000 m2 solarnih panelov.

4.4.1 Ekonomika naložbe in odkupna cena električne energije

Proizvodnja solarne elektrike, ki se izvaža v javno omrežje, je zelo zanimiv poslovni model. Odkupna cena je približno štirikrat višja od cene, ki jo plačujejo gospodinjstva kot  končni porabniki. Razliko v ceni subvencionira država. Vsaka kilovatna ura, ki se pridela iz elektrarne, se proda elektrodistribucijskemu podjetju po ceni, ki je sestavljena iz letne premije in tržne cene. Letna premija je 0,34719 EUR/kWh (Uradni list št. 65/2008). Skupaj je cena 0,34719 EUR/kWh+ tržna cena. Zdaj je najnižja skupna cena za kilovatno uro elektrike iz sončne elektrarne 0,41319EUR, kajti tržna cena je stvar pogajanj in je recimo od 0,066 EUR/kWh pa do 0,089 EUR/kWh. Seveda je to  odvisno od distributerja in  konkretnega projekta. Pri  nekih splošnih izračunih vzamemo povprečje 0,082685 EUR/kWh, kar nanese skupno odkupno ceno 0,429875 EUR/kWh+ DDV. Ta podatek je primer konkretne tržne cene, dosežene v oktobru 2008. Pomembno je, da ločimo dva sistema subvencioniranja – enotno letno ceno in enotno letno premijo. Višji znesek pri enotni letni ceni je varljiv, saj se pri enotni letni ceni znesku ne sme dodajati še tržne cene. Pri finančni razčlembi investicije v izgradnjo solarne elektrarne bomo uporabili 0,429875EUR/kWh.

Odkupna cena ni stalna. Po petih letih se zniža za pet odstotkov, po desetih letih pa za deset odstotkov. Kot kvalificiran proizvajalec električne energije lastnik elektrarne podpiše pogodbo za deset let. Od začetka 2009 je v pripravi bolj stimulativna zakonodaja. V najslabšem primeru bo lastnik sončne elektrarne po poteku pogodbe lahko elektriko prodajal po tržni ceni, ki se bo še precej povečala. Na podlagi podpisane pogodbe se nato elektrodistribucijskemu omrežju izda račun, na kate rem se prikaže proizvedene kilovatne ure ter posebej zaračunana premija in tržna cena. Če je lastnik davčni zavezanec, mora zgornjim odkupnim cenam dodati DDV. Če sončno elektrarno naložbenik postavlja kot fizična oseba, plača pri  nakupu elektrarne z montažo le 8,5-odstotni DDV, kar je samo na prvi pogled bolj ugodno. Prihodek od prodane elektrike gre v dohodninsko osnovo. Če pa naložbenik postavlja elektrarno kot pravna oseba, ki je davčni zavezanec, dobi 20–odstotni DDV povrnjen. V takem primeru mora podjetje registrirati dejavnost proizvodnje električne energije. Sončna elektrarna je lahko tudi dodatna dejavnost na kmetiji.

4.4.2 Upravni postopki in vrste dovoljenj, potrebnih za izgradnjo samostojne elektrarne

Po sedaj veljavni zakonodaji (april 2009) je mogoče sončno elektrarno postaviti samo na zazidljivem zemljišču oziroma na gradbeni parceli, kar pomeni, da za postavitev na kmetijskem zemljišču ni mogoče dobiti vseh potrebnih dovoljenj. Za postavitev na zazidljivem zemljišču je potrebno gradbeno dovoljenje. Pri postavitvi elektrarne je potrebno upoštevati več uredb, ki so bile objavljene v Uradnih listih RS. Nujno potrebni dokumenti pri pridobivanju soglasij so: zemljiško knjižni izpisek z dokazili o lastništvu, lokacijska informacija (potrdilo o namembnosti zemljišča), mapna kopija v merilu 1:1000  v  papirni  in  digitalni  obliki  (format  *.dxf),  redni  izpisek  iz  sodnega  registra  za gospodarske družbe ali potrdilo o registraciji za samostojne podjetnike. Upravne postopke vezane na postavitev sončne elektrarne lahko na podlagi pooblastila uredi tudi podjetje, ki vodi projekte postavitve sončne elektrarne, saj gre za dolgotrajne in zapletene postopke, katerih se nekateri investitorji dobesedno ustrašijo. Brez gradbenega dovoljenja je dovoljeno postavljati sončne module v okviru investicijsko vzdrževalnih del,  za  katera  ni  potrebna  pridobitev gradbenega dovoljenja. Uredba o  vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, 37/2008) v 22. členu določa, da se določena dela lahko izvajajo kot investicijsko vzdrževalna dela, brez gradbenega dovoljenja. Med takšna dela se uvrščajo tudi dela na objektu ali za potrebe objekta in vključujejo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in se ne spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz, mednje spada tudi namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic. Z gradbenim dovoljenjem je potrebno graditi samostojne sončne elektrarne, katerih gradnjo ni mogoče  razvrščati  med  investicijsko  vzdrževalna  dela,  ker  ne  gre  za  izvedbo  del  vezanih izključno na gradnjo za potrebe že obstoječega objekta, poleg tega pa je za takšno gradnjo običajno potrebno izvesti tudi samostojni priključek na elektroenergetsko omrežje. Pod laga za izdajo vsakega gradbenega dovoljenja izhaja iz namenske rabe zemljišč občinskega prostorskega načrta. Gradbena dovoljenja za gradnjo določenega objekta ni mogoče izdati, če tega ne dovoljuje prostorski akt. Zakonodaja, ki pokriva to področje je sledeča:

o Uradni list RS    65/2008; 30.6.2008: Sklep o cenah in premijah za odkup  električne  energije  od  kvalificiranih proizvajalcev električne energije;

o Uradni list  RS  71/2007; 7.8.2007: Uredba o  pogojih za  pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije;

o Uradni list RS 25/2002; 22.3.2002, str. 2025: Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (ta uredba je starejša, v tej je bila še razlika  med  36kW  in  nad  36kW,  kar  je  spremenjeno  v  UL  RS 75/2006);

o Uradni list RS 27/2007 in Uradni list RS 70/08: Energetski zakon ( EZ- UPB2 ) in

o Uradni list RS 102/04 in Uradni list RS 126/2007: Zakon o graditvi objektov (ZGO-1b).

4.4.3 Monokristalni, tankoplastni ali polikristalni paneli v fiksnem ali sledilnem sistemu?

Tankoplastni moduli so uporabni za investitorje, ki imajo na voljo velike površine in jim ni pomembna moč, ki jo bodo pridobili na taki površini. Izkoristki takšnih modulo v na površino so namreč zelo majhni, poleg tega je zaradi velike površine ustrezno večji tudi strošek vodnikov in pomožnega materiala. Mono- in polikristalni moduli so zaradi zahtevnejše tehnologije izdelave navadno dražji, vendar vrsta modula še ne pove dovolj. Pomembnejši je podatek o nazivni moči, prostorskem izkoristku in jamstvu na dolgoročno delovanje ter drugi tehnični podatki. Načelno imajo monokristalni moduli večje izkoristke, vendar je potrebna pazljivost, saj dobri polikristalni moduli dosegajo boljše rezultate od slabih monokristalnih. Zato je potrebno za vsak objekt poiskati optimalne module in druge komponente ter doseči optimalno razmerje med vloženim kapitalom in pričakovanimi prihodki. Nizka cena modulov še zdaleč ne pomeni, da bo zato rentabilnost investicije dolgoročno ugodna. Definicija prostorskega izkoristka oziroma učinkovitosti pretvorbe sončne energije v električno je precej zapletena. Poenostavljeno povedano, večji je prostorski izkoristek, več bo pridobljene energije iz enake površine. Nazivna moč je pravzaprav rezultat izkoristka – pri slabem izkoristku bo za enako nazivno moč modula potrebna večja površina. Tudi pri prostorskem izkoristku modula je potrebno biti pozoren. Ločiti je potrebno podatke o izkoristku celice, ki so vedno višji od podatka o izkoristku modula. Fiksni sistemi so sončne elektrarne, kjer so moduli na nosilni konstrukciji pritrjeni fiksno pod določenim kotom in v določeni smeri, čim bolj proti jugu. To so običajno sistemi na strehah. Optimalno orientirani so v osrednjem delu dneva, ko je tudi največ sonca. Odlikujejo jih nižji investicijski stroški, nizki stroški vzdrževanja in manjša izpostavljenost vremenskim neprilikam (viharji, neurja).

Rote Jahne, Germany

Sledilni sistemi omogočajo, da se moduli preko dneva premikajo bodisi enoosno bodisi po dveh oseh in tako sledijo soncu. S sledilnimi sistemi proizvedemo več električne energije predvsem zgodaj zjutraj in pozno popoldne, ko sicer fiksni moduli niso optimalno orient irani. Za izbiro take napeljave morajo biti izpolnjeni sledeči pogoji:

o nadpovprečno veliko sončnih dni v letu;

o idealna lega, brez okoliških senčenj v vseh letnih časih;

o brez jutranje megle in

o velik  delež  direktne  svetlobe  (manjši  delež  difuzijske svetlobe).

Takrat je večji strošek investicije v sledilnik ekonomsko upravičen. Ni naključje, da je največ sledilnih sistemov v Španiji in na Portugalskem, v nasprotju z Nemčijo, kjer je največ fiksnih sončnih elektrarn. Pred odločitvijo preverite vse dejavnike za vašo lokacijo in primerjajte glavne kazalnike za fiksne in sledilne sisteme za vaš konkreten primer.

Nellis Air Force Base, Nevada

3.4.4 Razčlenitev investicije v fotovoltaično elektrarno

Za izgradnjo fotovoltaične elektrarne, ki je samostojna enota, potrebujemo seveda najprej zemljišče, najboljše da je gradbeno in brez senčenja. V tem primeru predpostavimo, da je cena m2 gradbenega zemljišča na  Gorenjskem 150 EUR/m2. Preden se lotimo investiranja je seveda potrebno napraviti študijo izvedljivosti, ki pokaže kakšne so dejansk e možnosti, da se projekt amortizira v nekem doglednem času, krajšem od 10 let. Za študijski izračun bomo uporabili zemljišče veliko 10.000 m2, kamor lahko brez večjih težav postavimo cca 7.000 m2  panelov. Panel uporabljen za izračun je Sanyo HIP-215NHE5.

Sanyo HIP215NHE5 l

To je panel, ki je narejen iz tanke rezine monokristalnega silicija, katerega obdajajo izredno tanke plasti amorfnega silicija. V letu 2009 je to vodilni, komercialno dobavljiv tip panela. Ima največji izkoristek pri serijsko proizvedenih panelih in sicer kar 17,2 %. Izdelava poteka po najstrožjih kriterijih z upoštevanjem ISO9001 in ISO14001 standardov. Poleg tega so sestavni deli fotovoltaične elektrarne tudi krmilni objekt (v katerem so merilni inštrumenti), varovalni objekt (ograja z videonadzorom) in transformatorska postaja, s katero se priključi elektrarno na javno omrežje. Paneli bodo v  tem primeru brez sledilcev montirani na kovinskih konstrukcijah  – nosilcih pod kotom 30 stopinj glede na horizontalno os. Ključni element vsake fotovoltaične elektrarne pa je razsmernik, ki 12 V napetost spreminja v 220 V. V primeru, da se uporablja fotovoltaiko na odročnih mestih, kjer ni javnega omrežja, pa je potrebno vgraditi v sistem tudi kako akumulatorsko baterijo, ki naj ima moč okoli 100 Amperov. Iz praktičnih poizkusov je razvidno, da 1 m2  monokristalnih celic, nameščen recimoS na planinski koči, lahko napaja TV, radio,  vodno  črpalko  ter  vsaj  6  energijsko  varčnih  žarnic.  Paket  treh       100-amperskih akumulatorskih baterij pa je zmožen, pri zmerni porabi, napajati prej omenjene naprave tudi do 48 ur, kar v celoti, za prvo silo, reši problem uporabe energije ponoči. V tabelah 5, 6 in 7  bomo razčlenili vse bistvene podatke, ki niso sporni in so podlaga za hipotetične  izračune.  Gre  za  razčlenitev  uporabljenih  panelov,  razčlenitev  uporabljenega zemljišča in razčlenitev nazivnih karakteristik fotovoltaične elektrarne. To so osnovni podatki, na katerih bomo v okviru tega diplomskega dela izvajali izračune.

Zaradi   tehničnih   in   finančnih  omejitev   bomo   uporabljali  točne   merilne   podatke   male fotovoltaične elektrarne z istim tipom panelov, ki se nahaja zgolj 2km zračne linije stran, v vasi Smokuč, na strehi enostanovanjske hiše. Vsi podatki so v realnem času na voljo širši javnosti na internetnem  naslovu  http://www.sunnyportal.com,  MFE  Punt  International,  Slovenija.  Kot osnovo za izračun realne proizvodne kapacitete m2 tega tipa celic dodajam grafe za mesec april 2009.

proizvodnja po urah

Na grafu 3 je lepo razvidno, da elektrarna začne proizvajati elektriko s sončnim vzhodom, nekje med 6 in 7 uro zjutraj. Graf prikazuje urno proizvodnjo, ki je dnevni vrh dosegla med 14:30 in 16:30. V tem časovnem obdobju je bila proizvodnja 91 panelov, v skupni površini 114m 2, izrednih 17 kWh na uro. Prikaz kumulativne dnevne proizvodnje omenjene elektrarne je prikazan na graf u 4 na naslednji strani.

proizvodnja kumulativno

Iz grafa 4 je razvidno, da je bila dnevna proizvodnja 22.4.2009 približno 117 kWh. Pri površini 114m2 nanese to približno 1.026 kWh/m2/dan. Na grafu 5 spodaj je prikazana mesečna proizvodnja omenjene elektrarne po posamičnih dnevih. Ponovno je kot študijski primer vzet mesec april 2009. Lepo je razvidno, da dnevna proizvodnja močno niha, kar pa je seveda logično. Lahko bi celo trdili, da iz spodnjega grafa lahko razberemo, na kateri dan v aprilu 2009 je padal dež  ali  pa je bila močna oblačnost. Razvidno je, da je dnevna proizvodnja nihala med 10 kWh/dan pa vse do 117 kWh/dan.

mesečna proizvodnja

Za lažjo oceno proizvodne kapacitete m2 si poglejmo še kumulativno proizvodnjo za mesec april 2009, prikazano na grafu 6 spodaj.

mesečna proizvodnja kumulativno

Iz grafa kumulativne mesečne proizvodnje je razvidno, da je v mesecu aprilu 2009 elektrarna proizvedla približno 1.900 kWh elektrike. S preprostim računom lahko naredimo ponovno oceno proizvodne kapacitete m2. Mesec april ima 30 dni. Tako je bila v aprilu 2009 povprečna dnevna proizvodnja približno 63,33kWh/dan. Povprečna aprilska proizvodnja m2/dan pa je bila tako 0,555526kWh/m2/dan. Kot potrditev te ocene je dodan graf proizvodnje v letu 2008, v katerem pa žal  podatka  za  dva  meseca  manjkata,  saj  je  bilo  potrebno  izvajati  določena  popravila.  Za približno oceno je navedena tudi proizvodnja v marcu in aprilu 2009, razvidno iz grafa 8 na strani 34.

letna proizvodnja

Iz grafa je lepo razvidno, da je proizvodnja v mesecu juniju 2008 malce več kot 2.400 kWh. Vrh doseže v mesecu avgustu z nekaj več kot 2.600 kWh proizvodnje. Seveda pa je npr. v mesecu decembru proizvodnja bistveno nižja. Znaša zgolj 620 kWh. Zaradi manjkajočih podatkov (za marec in april 2008) sledi na naslednji strani graf vrednosti za leto 2009.

Na grafu 8 se lepo vidi, da je proizvodnja v mesecu marcu 2009 znašala približno 1.650 kWh. Tako je v mesecu marcu proizvodnja 0,466689 kWh/m2/dan. V mesecu avgustu 2008 pa je ta številka  bistveno  višja,  in  sicer  0,735  kWh/m2/dan.  Aritmetična  sredina  teh  vrednosti  je 0,6008445 kWh/m2/dan. Za izračun predvidene letne proizvodnje, v okviru finančno–tehnične analize, bomo uporabili 0,6008445 kWh/m2/dan. Tako bomo lahko na podlagi izmerjenih vrednosti lahko prišli do okvirnih podatkov o amortizacijski dobi.

4.4.5 Analiza ključnih tveganj projekta

 

4.4.6 Finančna razčlemba investicije

V tabelah spodaj so napisani izmerjeni in izračunani podatki, potrebni za izračun amort izacijske dobe projekta. Na tem mestu velja omeniti, da je uporabljena cena 5.587 panelov določena s količinskim popustom, katerega okvirno ceno sem dobil s strani proizvajalcev. Prosta cena na trgu, če bi nakupili zgoraj omenjene Sanyo panele, bi bila preko 6 mio. EUR. Tako pa je uporabljen znesek 3 mio. EUR.

V primeru, da bi v celoti investirali v izgradnjo elektrarne v takem obsegu, bi bil potreben zagonski kapital v višini 4.845.500 EUR. Letna proizvodnja elektrike, merjena v  evrih, pri izbrani kvadraturi in lokaciji nanese 634.311 EUR. S plačilom davka na dobiček (25 % oziroma 158.577 EUR) nam letno ostane znesek 475.733 EUR. V primeru, da ne upoštevamo povprečne 2 % inflacije, se nam investicija povrne v 10,19 letih. Izračuni v zgornjih tabelah pa so narejeni za joint-venture investitorja, ki bi v projekt pristopil kot 69 % partner, katerega namen ne bi bil maksimiranje ekonomskega dobička, ampak izgradnja delniške družbe, ki bi kotirala na vseh pomembnejših svetovnih borzah. Kdor želi postati turbo dobičkar, gre lahko vsekakor z denarjem na borzo ter poizkuša s špekulativnim trgovanjem realizirati 50-100 % mesečne donose. Potrebno je poudariti, da gre tehnologija celic naprej z bliskovito hitrostjo. To pomeni, da je zgornja matrika izračunov denarnega toka čez 3 leta napačna, ker se proizvodna kapaciteta omenjene površine panelov poveča za 10-30 %. Prav tako kot je matrika izračunov napačna/nerealna za celice, ki so starejše od 3 let.

4.4.7 Uporaba fotovoltaike pri gradnji naselja z desetimi hišami

V tabelah spodaj so napisani izmerjeni in izračunani podatki, potrebni za izračun amortizacijske dobe. Kot hipotetičen primer si bomo izbrali naselje s parametri, ki so navedeni spodaj v tabeli 16. Pri samem izračunu ne bom upošteval dodatnih stroškov z izgradnjo transformatorske postaje ter stroškov vzpostavitve podjetja ( d.o.o., s.p., d.n.o. ) za proizvodnjo in distribucijo električne energije. Prav tako ne bom upošteval stroškov, ki se pojavijo s priključitvijo vseh teh desetih elektrarn na skupen transformator.

Zemljišče za gradnjo dovoljuje gradnjo 10 samostojnih enodružinskih hiš. Vse strehe imajo lego sever – jug in naklon cca 40 stopinj. Tako ima vsaka hiša dvokapnico in s tem na južni strani 120 m2 strehe, ki je uporabna za solarno elektrarno.

Pri kalkulaciji za proizvodno kapaciteto nisem upošteval faktorja izgube napetosti po vodnikih (okoli 6  % na 100  m vodnikov) preden se sistem poveže na transformatorsko postajo. Pri kalkulaciji niso upoštevani tudi nekateri stroški, ki za predmet tokratne raziskave niso relevantni. Tokrat je namreč bistveno, da pogledamo, kako denarni tok od prodaje elektrike lahko pomaga pri sestavi finančne konstrukcije za tak projekt.

Pri teh predpostavkah oziroma parametrih investicije smo prišli do sledečih ugotovitev. Pri stanju kreditnega trga v Sloveniji na dan 17.10.2010 in odkupnih cen proizvedene elektrike v tem časovnem okviru, odprodana elektrika pokrije približno 41  % letnega zneska hipotekarnega kredita, uporabljenega za nakup take hiše. Realna številka je seveda nižja, saj na letno premijo od odprodaje elektrike plačamo še davek in stroške obratovanja podjetja,  ki je nujno potrebna administrativna ovira za pridobitev statusa proizvajalca električne energije. S tem denarjem se nato lahko ustanovi »rezervni sklad«. Izračun letne donosnosti letnega vplačila 5.000,00 EUR po letni obrestni stopnji 10 % je zanimiv. Zanimiv predvsem zato, ker je realno dosegljiv s špekulativnim vlaganjem na mesečni ravni z izkoriščanjem majhnih urnih nihajev tečajev. V tabeli 15 na naslednji strani je upoštevan zgolj 10 % letni donos in vsakoletno vplačilo 5.000,00EUR za eno hišo.

5 VREDNOTENJE REZULTATOV IN UGOTOVITVE

Pri analizi medsebojne odvisnosti površine panelov, velikosti zemljišča in amortizacijski dobi, smo ugotovili sledeče povezave. Večje kot je zemljišče, večja je površina montiranih panelov in večjo letno proizvodnjo elektrike si lahko obetamo. Pri izračunih razmerij sm o uporabili sledeče podatke, prikazane v tabeli 16.

Pri velikosti zemljišča nad 10.000 m2 smo predpostavil konstantni odbitek 3.000 m2. Teh 3.000 m2 je potrebnih za vso infrastrukturo ter ustrezen razmik med samimi nosilci panelov, da ne pride do medsebojnega senčenja. Povezava med velikostjo panelov in izračunano letno proizvodnjo je sledeča:

Iz tabele 17 je razvidno, da letna proizvodnja narašča premosorazmerno s površino inštaliranih panelov. Na grafu to ni razvidno pri manjši kvadraturi, saj z manjšanjem površine potrebnega zemljišča ne moremo več upoštevati 3.000 m2 površine za infrastrukturo. Ta podatek smo začeli upoštevati šele pri vrednosti 7.000 m2 panelov, od tam dalje pa se krivulja zriše v obliki premice.

Kot je že na prejšnji strani omenjeno, zaradi manjšanja velikosti zemljišča na katerem stoji elektrarna ni mogoče zagotoviti 3.000 m2  prostora za infrastrukturo (tabela 13). Tako imajo, 3.000 m2 v kalkulaciji investicije, upoštevane samo površine panelov od 7.000 m2 naprej, kar je na grafu lepo razvidno, ko krivulja pri vrednosti x = 7.000 m2 zavzame obliko premice. Pri kalkulaciji zagonskega kapitala za različne velikosti zemljišč in različno število solarnih panelov so bile seveda upoštevane tudi drugačne vrednosti posamezne postavke. Kot primer lahko navedemo 5.000 m2  zemljišča, ki je bilo vrednoteno na 750.000 EUR. Temu pripadajoča površina panelov je 3.500 m2, kar nanese 2.793 posameznih panelov s skupno proporcionalno vrednostjo (glede na ceno, ki smo jo dobili posredovano za 7.0000 m2  panelov) 1.500.000,00EUR. Posledično temu je seveda manjša letna proizvodnja kWh. Tako smo na podlagi kalkulacij, ki vsebujejo te variabilne elemente, izračunal i povračilno dobo investicije v odvisnosti od letne proizvodnje elektrike. Letna proizvodnja elektrike pa je seveda odvisna od geografske lege, inštalirane moči celotne elektrarne ter seveda od površine samih panelov. Amortizacijska doba je brez upoštevanega letnega donosa torej tak šna, kot če bi gradili s svojim kapitalom.

Na grafu 11 je prikazana povračilna doba izgradnje fotovoltaične elektrarne brez upoštevane inflacije in tekočih stroškov obratovanja. Pri vrednosti letne proizvodnje 1.419.368 kWh ustreza vrednost povračilne dobe (cca 11 let) površini 7.000 m2 solarnih panelov brez sledilcev. Potrebno bi bilo omeniti, da bi sistem gradnje s sledilci povečal proizvodnjo za približno 30 % letno, začetni stroški investicije pa bi se dvignili za cca 5-10 %. Tako je logično, da bi bila povračilna doba še nekoliko krajša (cca 8,8 leta). V izračunih za joint venture investicijo, ki smo jih opravili pri postavki 7.000 m2 panelov, 10.000 m2 zemljišča in 0,6008445 kWh/m2/dan, smo prišli do podatka, da lahko potencialni investitor, ki gre v  partnerstvo z  lastnikom zemljišča (ni  vložka za zemljo, pripravo zemljišča in PGD), pričakuje  povrnitev  vložka  3.285.000  EUR  (spet  brez  upoštevane  inflacije  in  obratovalnih stroškov) v 13 letih. Vendar moramo omeniti, da smo do podatka o povračilni dobi prišli z vpeljavo sistema delitve letnega izkupička glede na začetni proporcionalni znesek in vesticije, ki znaša cca 69 % . Letna proizvodnja je ocenjena na 634.311 EUR, zmanjšano za davek na dobiček, tako pridemo do zneska 475.733 EUR. Tako je proporcionalni delež joint  venture investitorja 258.323 EUR. Prav tako moramo poudariti, da namenoma spuščamo inflacijo ter tekoče stroške in prepuščamo izračune z upoštevanimi le-temi posamezniku in njegovi presoji.

5.1 IZRAČUN POTREBNE POVRŠINE PANELOV ZA POPOLNO POKRITJE POTREB SLOVENSKIH GOSPODINJSTEV

V  tem  delu  bomo  pri  znanih  podatkih  izračunali     koliko  km2   solarnih  panelov  bi  morala zagotoviti država, da bi lahko pokrila letno porabo gospodinjstev v Sloveniji. Seveda sm o morali določene podatke oceniti. Po podatkih SURS-a je bilo leta 2002 v Sloveniji 684.874 prijavljenih gospodinjstev. Za  naš  izračun smo  uporabili ocenjeno število,  in  sicer  700.000. Povprečno mesečno porabo smo “normirali” na povprečno porabo 450 kWh/gospodinjstvo/mesec. Tako smo prišli do sledečih rezultatov:

Ob  omenjenih približkih postavk izračun pokaže, da  bi  bilo  potrebno namestiti 18,64  km2 solarnih panelov po najbolj osončenih delih Slovenije, da bi zadostili povprečni dnevni porabi gospodinjstev celotne Slovenije, kar znaša ocenjenih 10.356.164 kWh/dan .

5.2 UGOTOVITVE

Prilagam tabelo, v kateri so strnjene postavke za investicijo v razmerju z velikostjo panelov in zemljišča.

Z raziskovanjem fotovoltaike kot vede in razčlembo gradnje solarnih elektrarn kot investicijske priložnosti smo ugotovili, da je dejansko to panoga, ki bi sčasoma lahko obrnila na glavo vsa družbena razmerja moči. Dejstvo je, da so energetski lobiji, na čelu z naftnim lobijem, dušeč element moderne družbe, a obenem nosilci življenja, kot ga gledamo okoli sebe. Brownova ugotavlja: “Ker je dandanes sistem narejen tako, da je črpanje nafte po svetu vezano na ameriški dolar” (Hodgeson-Brown 2008, 203). Posledično temu svet obvladujeta dva lobija.  Prvi je seveda finančni drugi, pa je energetski (Schiff 2007).  Na njihovem dvorišču pa je zrasel še vojaško-industrijski lobi. Brownova meni, da:  “Ti lobiji so tvorci družbene ureditve, kot jo poznamo leta 2009. Politika, kot element moderne družbe, je nastavljena s strani teh lobijev, d a na očeh javnosti izvršuje in lobira interese teh zaprtih lobijev” (Hodgeson-Brown 2008, 159). Lahko rečemo, da se zakonodaja sprejema za tistega, ki največ plača, kot to ugotavlja Perkins (2004) in Chomsky (2006). To pa sigurno niso vsakdanji ljudje, ki nastopajo v branžah delavcev, torej ljudje, na katerih delu in potrošnji temelji sistem, ki ga obvladujejo pr ej omenjeni lobiji, kot to ugotavljata Perkins (2004) in Chomsky (2006). Z vsesplošno avtomatizacijo, elektrifikacijo, robotizacijo in digitali zacijo se veča tudi spekter stvari in procesov, ki so vezani na porabo električne energije. Kot sm o že omenili, lahko že samo razvoj električnih avtomobilov, ki se polnijo kot mobiteli, strahotno poveča energetske potrebe sveta. Po drugi strani pa se v mnogih analizah pojavljajo študije, da smo “peak-oil” dosegli že leta 2005, kajti v letu 2009 nafta še vedno dominira svet energetike, tako kot ga je 50 let nazaj. Prav tako je dejstvo, da se monopolni sistemi in organizacije, kot je OPEC za nafto ali pa v Sloveniji ELES za električno energijo, z vsemi možnimi načini borijo proti uvedbi novih tehnologij, saj je koncept kapitalističnega gospodarstva vezan na dobiček, merjen v številkah in denarju. Vendar za kakšno ceno? Komu je v interesu popolno izropanje naravnih virov? Kaj nam bo dobiček, ko bo nek naravni vir postal popolnoma izčrpan in nepopravljiv? Splošno znano dejstvo je, da se denar tiska kot časopisni papir, le da ima “nadzor nad tiskanjem peščica izbranih privatnih inštitucij, ki slišijo na ime BoA (Bank of England ), FED (Federal reserve ), ECB (European Central Bank), BOJ (Bank of Japan). Z manipuliranjem valutnih tečajev in količine denarja v obtoku (inflacija/deflacija) ustvarjajo občutek, kot da je denar nekaj vreden” (Hodgeson-Brown 2008, 155– 158). Isto ugotavlja tudi Peter Schiff v knjigi Crash proof. (2007). Žal preveč ljudi na vplivnih položajih nikoli ne pomisli, kaj to dobiček je, kaj šele, da imamo več vrst dobička, ne samo tistega, ki ga lahko izmerimo z ustreznim šopom papirnatih bankovc ev. “Koncept, da ima vse neko vrednost, ki jo lahko izrazimo s tem papirjem ubija Zemljo, ubija človeštvo in čas je, da se ljudje zamislijo in spremenijo smer” (http://www.thevenusproject.com, 25.5.2009). Trdno smo prepričani, da je fotovoltaika veda, ki bo ob vse večji osveščenosti človeštva, spremenila tok zgodovine človeštva v naslednjih nekaj desetletjih tako, kot jo je spremenil internet v zadnjih dveh desetletjih. Investiranje v izgradnjo solarnih elektrarn postaja moralna dolžnost človeštva, kajti z vsesplošno elektrifikacijo lahko vsako gospodinjstvo na Zemlji preide iz fosilnih goriv na zeleno energijo praktično čez noč. Z okvirnim izračunom za celotno Slovenijo smo prišli do številke:

19.593.922.415 EUR.

Ta številka predstavlja 18,64km2 zemljišča po ceni 150 EUR/m2 in tržno ceno 14.879.626 kosov panelov,  ki  bi  bili  sposobni  zagotoviti  dnevno  porabo  elektrike  gospodinjstev  v  Sloveniji (obenem je malo manjša kot naš BDP, ki je znašal 34,471 milijarde EUR v 2007, po podatkih SURS-a).  Seveda  so  to  cene  brez  upoštevanih  popustov,  nižjih  cen  zemljišč  ter  ostalih dejavnikov, ki bi “tržno” ceno take investicije znižali. Če upoštevamo zgornjo številko kot izhodišče, bi 2 milijona Slovencev moralo prispevati 9.796 EUR/osebo zato, da bi imeli zeleno elektriko mi in naši zanamci. Vendar so taki izračuni in siloviti posegi v sistemsko ureditev določene politične entitete – države, vedno dvorezen meč. V državi Sloveniji je močno prisoten trend političnega lobiranja za gospodarske projekte, tako da se v vsaj 80 % primerov denar porabi za  politično  odobrene  projekte,  za  katere  pa  je  splošno  znano,  da  pogosto  nimajo  veze  z družbenim razvojem, lajšanjem vsakdanjega življenja državljanov in ostalih dejavnikov, ki vplivajo na blaginjo nekega naroda. Naivno bi bilo misliti, da je v vodilnih velesilah drugače. Velike korporacije so postale sredstvo za doseganje političnih interesov. Pri teh korporacijah pa govorimo o organizacijah, katerih ekonomska moč (v smislu vrednosti tržne kapitalizacije in letnega  obsega  poslovanja)  večkrat  presega  BDP  Slovenije.  Vsaj  v  Sloveniji  je  stvar  zelo preprosta in vedno mora biti povezana z neko obliko gradbeništva. Bodisi je to gradnja avtocest , bodisi je to gradnja tretjega bloka termoelektrarne. Tako lahko politično izbran projekt zaposli politično izbranega gradbenika, ki  nato  najame izbrane podizvajalce. Vse  te  mahinacije pa stroške projektov v Sloveniji dvignejo v nebo. Ker se ogromno tega projektnega denarja zagotovi z državnimi poroštvi, je izvajalcu teh del popolnoma vseeno, koliko b o zaračunal za svoje delo, saj bodo račun na koncu poravnali davkoplačevalci. Pravzaprav obstaja neke vrste sinergijski odnos v Sloveniji med politiko in gradbeništvom: več aneksov, kot se bo sklenilo, več bonitet bodo odgovorni za odobritev projekta tudi dobili. Potrebno pa bi bilo omeniti, da Evropska unija ne pozna aneksov pri projektih, ki se financirajo s sredstvi iz katerega od skladov EU. Nam pa ostaja na stotine politično odobrenih projektov, ki  so bili  pogosto, iz  ekonomskega vidika, popolnoma nesmiselni.

 

6 Z AKLJUČEK

Menim, da sem, kljub velikim oviram pri zbiranju informacij in pri pripravi potrebnih izračunov, prišel do zelo zanimivih rezultatov. Upam, da bo diplomsko delo pripomoglo k večji razpravi v javnosti, pravzaprav bi si želel, da bi vsako gospodinjstvo v Sloveniji, na katerega strehi je smiselno postaviti fotovoltaično elektrarno, to tudi imelo v nekem doglednem času (npr. 10 let). Implikacija fotovoltaike v druga področja človekovega življenja pa bo odpravila marsikatero vsakodnevno tegobo. Telefon s fotovoltaično površino se polni sam, ko ga ne boste uporabljali. Prav tako si lahko na avtomobilu prihranite kup nevšečnosti, če na streho vgradite nekaj celic in povežete le-te z akumulatorjem. Ta se nato vedno polni, ko avto miruje. Pravzaprav sem naletel na zelo čudno dejstvo. Namreč, če si pogledamo, kakšen vik in krik se je v letu 2005 začel na temo globalnega segrevanja, ni čisto jasno, kako je mogoče, da vlade posameznih držav ne uvedejo zakonodaje, s pomočjo katere bi uzakonili postopno zmanjšanje uporabe fosilnih goriv. Vendar je nekako jasno, da bi se potem sesul sistem, saj današnjo kapitalistično civilizacijo gradimo na fiat  denarju, fosilnih gorivih in  potrošnji. Alokacija kapitala po sistemu anglo- saksonskih držav poteka po zelo zastarelih miselnih vzorcih. Recimo proračun Pentagona je bil v letu 2009 menda 350 milijard USD. Električni avtomobil Tesla, ki je bil predstavljen februarja 2010 na avtosejmu v Torontu pa stane 70.000 CAD, kar je približno 70.000 USD. Za ta znesek dobimo 5 milijonov električnih avtomobilov ali pa geostrateško nadvlado zaradi vojaške moči. Najbolj zanimiva pa je implikacija fotovoltaike v gradbene materiale , saj to v osnovi omogoča samozadostnost sistemov v stavbah. Stavbe imajo že same po sebi velike, neizkoriščene površine, ki bi jih lahko uporabili za pridobivanje energije. V tujini je bolj ali manj vsakdanja praksa, da kombinirajo fotovoltaiko z  gradnjo velikih stolpnic, seveda  tam,  kjer  je  zaradi sončenja to smiselno. V Sloveniji pa je situacija taka, da smo ostali na nivoju agrarne, dogovorno- kleptokratske, plansko-predelovalne ekonomije iz povojnega obdobja. Na temeljih te kratkoročne zgodovine pa rastejo tudi dinamični podjetniki, ki gradijo globalne korporacije. Vendar tudi te organizacije silijo v tujino. Lep je primer mačehovskega odnosa Slovenije do g. Iva Boscarola, ki je imel v letu 2010 učno uro državne ekonomije na očeh medijev. Tako je državi Italiji čez noč (v roku enega meseca) dobil gradbeno zemljišče za postavitev novih proizvodnih p rostorov, v Sloveniji pa po treh mesecih ni dobil niti odgovora iz pristojnega ministrstva. Tako nimamo v letu 2010 v državi ne stolpnic, ki bi si to ime zaslužile, niti nekega splošnega navdušenja nad to tehnologijo. V bistvu si nekateri preko medijev prizadevajo, da bi popolnoma diskreditirali trend energetske neodvisnosti. Komu je to v korist? Kratkoročno si lahko sami ustvarite sliko komu, dolgoročno gledano pa lahko brez zadržka povem, da celotna Slovenija izgublja tek za razvitimi državami, namesto da bi izkoristila momente na evropskem trgu, dokler sploh še obstajajo. V letu 2010 nimamo še nič skupnega z razvitimi državami, ki so članice G-8 ali G-12. To utemeljujem s tem, da naš sistem ni  dovolj razvit  niti nima ustreznega obsega gospodarstva. BDP, ki  ga dosežemo kot Slovenija, pa ne zadošča niti za financiranje malce večjega vojaškega projekta. Vsem državam pa smo lahko za zgled, kako v praksi izgledajo maksimalne davčne obremenitve. Pravzaprav zaradi zgodovinskih in geografsko/demografskih okoliščin kot država nikoli nismo imelu možnosti razvoja po lastnih željah in ambicijah. Ta pozicija se je z odvzemom moči nad lastno denarno valuto zgolj utrdila. Kot 2 milijonski narod v sistemu, kjer šteje količina in številke, nimamo druge izbire. Morda predstavlja proizvodnja v visoki tehnologiji, s kombinacijo političnega momenta na  področju zelene energije, priložnost, da  se  Slovenija pozicionira v svetovni vrh. Brez politike v Sloveniji, ki ne razume, da ni sama sebi namen, bo zgodba klavrna, saj dober glas naših podjetniških pionirjev seže preko državnih meja. Tam jih čakajo z odprtimi rokami, gradbenimi zemljišči, državnimi nepovratnimi subvencijami in davčnimi olajšavami, ker razumejo, da podjetniki ustvarjajo delovna mesta in potrošnjo. To pa je tudi teme lj današnjega sistema:  zadovoljni  ljudje  (v  letu  2010  je  britanska  vlada  začela  meriti  indeks  sreče  in zadovoljstva prebivalcev VB) in možnost dostojnega preživetja z lastnim delom.

7 SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE, VIROV IN SPLETNIH VIROV

 

7.1 LITERATURA

1.  Chomsky, Noham. 2006. Failed states. New York: Metropolitan Books, Henry Holt and Company, LLC.

2.  Cohen, Boyd in Winn, Monica. 2007. Market imperfections, opportunity and sustainable etrepreneurship. Journal of business venturing 1(22): 29-49.

3.  Daly, Herman. 1974. The economics of the steady state. The American Economic Review 2(64): 15-21.

 

4.  Dyllick, Thomas in Hockerts, Kai. 2002. Beyond the business case for corporate sustainability. Business Strategy and the Environment 11 (2): 130-141.

 

5.  Hodgeson-Brown, Ellen. 2008. Web of debt. Baton Rouge, Louisiana: Third millennium press.

6.  Kalogirou, Soteris. 2009. Solar Energy engineering: Processes and Systems. Fort Alamo: Academic Press LLC.

7.  Luque, Antonio in Hegedus, Steven.2003. Handbook of Photovoltaic Science and Engineering. Chichester, West Sussex: John Wiley & Sons Ltd.

8.  Perkins, John. 2004. Confessions of an economic hitman. San Francisco, California: Berrett – Koehler Publishers, Inc.

9.  Schiff, Peter-David. 2007. Crash proof. Hoboken. New Jersey: John Wiley & Sons, Inc.

10. Würfel, Peter.2005. Physics of Solar Cells. Weinheim: WILEY-VCH Verlag GmbH & Co. KgaA.

 

7.2 VIRI

 

1.  http://www.backwoodshome.com/articles2/yago90.html (20.4.2009).

2.  http://en.wikipedia.org/wiki/Solar_cell#Timeline_of_Solar_Energy (15.4.2009).

3.  http://www.suryaprakash.com/tech03.htm (10.4.2009).

4.  http://newenergynews.blogspot.com/2007_02_01_archive.html (10.4.2009).

5.  http://spie.org/x32208.xml (11.4.2009).

6.  http://www.rise.org.au/info/Tech/pv/index.html (12.4.2009).

7.  http://www.pages.drexel.edu/~brooksdr/DRB_web_page/construction/pyranometer/pyranometer.htm (15.4.2009).

8.  http://rredc.nrel.gov/solar/calculators/PVWATTS/version1/ (10.5.2009).

9.  http://re.jrc.ec.europa.eu/pvgis/apps3/pvest.php (12.5.2009).

10. http://www.sunnyportal.com/Templates/PublicPageOverview.aspx?plant=a2d0fdce-d0eb-4ccd-aa24-e17e8d3efe56&splang= (13.5.2009).

11. http://www.firstsolar.com/developers_integrators.php (14.5.2009).

12. http://solarmarshal.com/solarmarshal10.aspx (14.5.2009).

13. http://www.gen-i.si/produkti_in_storitve/kvalificirani_proizvajalci/premije_za_odkup(14.5.2009).

14. http://www.solarshop-europe.net/product_info.php?cPath=55_56&products_id=351 (14.5.2009).

15. http://www.ecocentre.org.uk/solar-electricity.html (14.5.2009).

16. http://www.partis.si (14.05.2009).

17. http://mojdom.dnevnik.si/sl/Energija/1403/Zelena+lu%C4%8D+za+son%C4%8Dne+elek trarne (27.5.2009).

Advertisements
Comments
  1. i says:

    Poglej, pri nas v tem biznisu služijo samo, monterji in dobavitelji/uvozniki fotovoltaične opreme … in čisto nihče drug 😉
    Verjemi!

  2. Lepo zbrane informacije o sončnih elektrarnah. Mogoče bi bilo dobro dodati več domačih virov, saj imamo tudi pri nas veliko znanja na to temo.

    • ambasador21 says:

      hvala, smo se kar trudili….sam kurc je (oprostite izrazoslovju) k se vse stvari tako hitro spreminjajo…od zakonodaje, tehnologije do zavesti…in realno gledano je tole danes že bolj “srednjeveško branje” ampak žal, taka je narava časa in človeške družbe

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s