Upravljanje z naravnimi viri

Upravljanje z naravnimi viri je veda, ki združuje področja ekonomije, politike in znanosti za proučevanje, upravljanje in obnavljanje naravnih virov in ekosistemov. Veda se lahko praktično implementira v vsa področja življenja. Na področju kmetijskih površin, divjine, športnih površin, urbanih površin se jo uporablja za obnovo in podporo morskih in kopenskih živali, rastlin, obenem pa se ukvarja še z vprašanji upravljanja naravnih virov. Managerji naravnih virov uravnavajo potrebe ljudi in gospodarstva z zagotavljanjem optimalnega delovanja ekosistema, ki se ga uporablja za pridobivanje določene dobrine, z namenom minimalizacije škodljivih vplivov na človeka in Zemljo. Namen je vzpostaviti trajno ravnovesje v naravi, kljub temu, da jo človek izkorišča za svoje preživetje. Veda združuje znanja matematike, fizike, biologije, ekonomije, družbene politike, kemije, statistike, komunikacije, informacijske tehnologije, etike in filozofije. Znanja teh ved se združujejo z namenom zagotavljanja trajnostne stabilnosti naravnih ekosistemov, saj le v taki obliki lahko zagotavljajo nemoten vir surovin, ki jih človek potrebuje za preživetje.

Njen razvoj sega nekje v pozno 19.stoletje v Severni Ameriki, kjer se je razvilo lokalno gibanje za ohranitev naravnih virov, dandanes pa je preraslov globalno gibanje. Cilj upravljanja je ohranitev in vzdrževanje ekosistemov, ki človeku in človeški družbi omogočajo stalen in stabilen razvoj, tudi za generacije, ki niso bile še rojene. Ti cilji se dosegajo na več načinov. Od osveščanja javnosti preko medijev, do izdelave študij vzdržnosti, preko reševalnih načrtov, črpanja čistih oblik energije in surovin pa vse do eko-turizma. Potencial, katerega ima kot gospodarska panoga, je praktično neomejen, odgovorno ravnanje z okoljem in viri pa je velika odgovornost za človeštvo. Saj le pravilno upravljanje in zavedanje lahko omogočita trajnostno stabilnost, ki pa je, kot že zgoraj omenjeno, ključnega pomena za razvoj človeštva v 21.stoletju.

Stabilen trajnostni razvoj je vzorec, oziroma način upravljanja z naravnimi viri v taki meri, da so zadovoljene potrebe človeštva, obenem pa ostane ekosistem vzdrževan, da lahko zadovoljuje potrebe prihodnjih generacij. Stabilen in vzdržen razvoj združuje skrb za nosilno kapaciteto naravnih sistemov, ki pa je eden od družbenih izzivov, s katerim se človeštvo spopada. Področje vzdržnega trajnostnega razvoja se v svoji osnovi deli na tri področja. Okoljska vzdržnost, ekonomska vzdržnost in družbeno-politična vzdržnost. Med seboj tvorijo odvisnosti, prikazane na diagram spodaj.

shema_vzdrznosti

Odsek Združenih narodov, ki je zadolžen za vzdržen razvoj implementira upravljanje z naravnimi viri, z namenom trajnostne vzdržnosti, na sledeča področja:

Kmetijstvo, ozračje, biološka raznolikost, biotehnologija, gradnja za zagotavljanje kapacitet, podnebne spremembe, potrošni in proizvodni vzorci, demografski kazalci, dezertifikacija in suše, omejevanje katastrof in management le-teh, izobrazba in zavedanje, energija, ekologija sistemov, finance, gozdovi, sveža voda, zdravje, človeške naselbine, kazalniki, industrija, informacije za odločanje in sodelovanje, integrirano odločanje, mednarodno pravo, mednarodno sodelovanje za urejanje okolja, institucionalno dogovarjanje, upravljanje z zemljo, velike skupine, gore, državne vzdržnostne strategije, oceani in morja, revščina, zdravstvo, znanost, SIDS(sudden infant death syndrome), vzdržni turizem-eko turizem, tehnologija, strupene kemikalije, trgovina in okolje, transport, odpadki(nevarni), odpadki(radioaktivni), odpadki(v trdnem stanju) in seveda voda.

Kot vidite je implementacija trajnostne vzdržljivosti, s strani Združenih narodov(kot prve globalne politične oblasti), že začrtana. Spekter področij, ki zahtevajo stabilen trajnostni razvoj pa je tako širok, da praktično ni področja, kjer se upravljanje z naravnimi viri ne pojavlja. Zato lahko upravičeno trdimo, da če bo človeštvo pokazalo voljo za kohezijo z planetom Zemlja, z namenom ohranjanja življenja, da bo to paradna disciplina, ki bo dominirala praktično vsak aspekt našega življenja. Prej, ko se naučimo živeti od tega, kar nam narava poklanja brezplačno v izobilju, bolj bo človeštvo postal neodvisno od ljudi, ki v sistem dajejo denarno/menjalno sredstvo. Prej, ko se zavemo, da je edina lastnina, ki je dejansko nesporna, ki jo posedujemo, naše življenje, prej bomo lahko bolj odgovorno korakali prihodnosti nasproti.

matrikavzdržnosti

Okoljska stabilnost je proces, ki poizkuša z naravnim okoljem vzpostaviti odnos, ki ohranja naravo v prvotni in nespremenjeni obliki v taki meri, da se obnovljivi naravni viri obnavljajo tako hitro, da je omogočen vzdržen razvoj človeštva. Pri tem se pojavlja princip delovanja, ki mu rečemo iskanje idealnega vedenja oziroma ravnanja.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s