Krmiljenje kaosa in obvladovanje prihodnosti kot izziv managmenta razvoja organizacije

Posted: 07/04/2009 in Psychology stuff
Tags: , , , , , , , , ,

POVZETEK:

Ko govorimo o obvladovanju prihodnosti, se moramo zavedati, da govorimo o obvladovanju nečesa, kar se šele bo zgodilo. Torej govorimo o obvladovanju nečesa, kar še ni. Govorimo o obvladovanju dogodkov, scenarijev, ki se še niso zgodili oziroma razpletli. Naša zgodovina nam daje neomejeno število primerov, ko so močni in vplivni vladarji poizkušali na vse mogoče načine napovedati kaj se bo zgodilo. Za Egipčane vemo, da so bili odlični astronomi, spet za Grke vemo, da so bili napredni na vseh področjih znanja, od matematike preko fizike do astronomije. Kje so potemtakem povezave med dogmami starega veka in naše digitalne ere oziroma diamantne ere, ki prihaja? Ali so življenjske resnice vsepovsod okoli nas, in jih mi, zaslepljeni s temi patetičnimi dnevnimi rutinami, ki nam jih skuša vsiliti sistem, preprosto ne vidimo? Kako je potem mogoče, da imamo na svetu nešteto primerov ljudi, ki to obvladujejo? Kako je mogoče videti v prihodnost? Kako je mogoče vplivati na prihodnost? Kaj dela te ljudi, ki to počnejo, drugačne od nas? Ali obstajajo kaki aksiomi pri tem? Kje je potemtakem implementacija managmenta razvoja organizacije v tej zgodbi? Zakaj ravno mešanje prihodnosti s sistemi nadzora, kar današna družba vsekakor je? Čemu sploh nadzor? Kaj je to organiziran kaos? Na vsa ta vprašanja smo skušali odgovoriti v tem seminarskem delu. Pravzaprav smo šli korak dlje. Poskušamo pojasniti, kako naj bi se gospodarska družba, kot socio-ekonomski sistem, morala naravnati od znotraj, torej v središču vesolja-našem umu, da bi upogibala prihodnost v svojo absolutno korist.

SUMMARY:

When we talk about controling the future we can’t go past the fact, that we’re talking about something that should be controled and has yet to happen. A weird thing isn’t it? Controling events, scenarios that are, or are not, going to happen. Our history is filled with cases where rulers tried to find out what is next, what will happen and will it be good or bad for my people. They managed that by astronomy science, Egyptians beeing a very good example for that. Or if you look at the Greeks, they were masters of math, physics, astronomy…Where are the connections between old-age truths of life, and our modern diamond age that’s comming? Are this dogmas all around us and we’re just not able to see them? Was this system of daily routine and therefore total control, of us, build with the sole purpose of catching us in a circle of events that keep us away from the truth? Is the truth only a privilege of certain individuals? How can we see in the future? How can we anticipate events? Where does organisation growth managment fit into this story? What’s organized chaos? All that and many more assumptions we tried to explain in this seminar work. In fact we went a step further. We tried to define how a company as a social-economical system should function from inside out, from the center of the universe-our mind.

1.UVOD

Krmiljenje kaosa in obvladovanje prihodnosti je zelo kompleksna tema, katere smernice za rešitve bomo samo v grobem nakazali v tej seminarski nalogi. Uporabili bomo nekatere teorije, s predpostavko, da držijo. S teorijami je pač tako, da neposredno ali posredno dokazujejo resničnost nekega občega prepričanja ali resnice, bodisi s pomočjo matematike bodisi s pomočjo kontroliranih eksperimentov. Lep primer je razvoj teorije o položaju planeta Zemlja v vesolju. S temi teorijami postavljamo bazo za vsa nadaljna sklepanja. Med teorijami, ki smo jih uporabili je tudi nekaj popolnoma new-age dognanj, ki pri prenekaterem Slovenceljnu izzovejo podzavestne obrambne reakcije, kot smo v vsakdanjih situacijah sami opazili.

Krmiljenje kaosa in obvladovanje prihodnosti je vsekakor veščina, ki združuje več področij, ki so med seboj tesno povezane. Morda ne na prvi pogled, vendar, ko jih strnemo v celoto in pogledamo večjo sliko, je vse popolnoma logično. Podatek, ki smo ga zasledili na internetu pa kaže dokaj žalostno sliko. Bojda le 5% ljudi te tehnike in metode uporablja za izboljšanje svojega vsakdana oziroma za doseganje svojih ciljev, vsepovsod pa naletimo na kronične bolezni modernega človeka, ki so: premajhna samozavednost, prevelika pasivnost, nepripravljenost na spremembe ter prevelika odvisnost od drugih v smislu vodenja. Torej veliko več ljudi se vsaj pri sebi bolje počuti, če so vodeni kot pa da bi sami vodili. Velika napaka. Vpetost osebnega življenja v poklicno sfero pa je tako ali tako že dolgo časa znano dejstvo. Tako da je nek predpogoj, za vodenje organizacije seveda to, da imamo najprej v sebi vse stvari razjasnjene, šele nato smo lahko pripravljeni, da prevzamemo vajeti odločitve v svoje roke(glavo v tem primeru).

2.TEORIJA KAOSA

Odgovor na to, kaj je teorija kaosa je zelo kompleksen. Najprej se je potrebno vprašati kaj kaos sploh je? Ime »teorija kaosa« prihaja iz dejstva, da teorija opisuje sisteme, ki so v popolnem neredu. Pravzaprav išče red, zaporedje v, na prvi pogled, popolnoma naključnih podatkih. Prvi pravi raziskovalec te teorije je bil meterolog Edvard Lorenz. Leta 1960 se je ukvarjal s problemom napovedovanja vremena. Že takrat je imel sestavljen računalnik, sicer veliko bolj nazadnjaški, kot današnji podpovprečni PC-ji, ampak v grobem je imel nastavljenih dvanajst enačb, preko katerih je v simulacijo vremena vnašal podatke. Ta simulacija ni napovedovala vremena ampak teoretično je napovedovala, kakšno vreme bi pri danih pogojih lahko bilo.

Nekega dne leta 1961 si je hotel ogledati specifično sekvenco nekega modela, programiranega pod določenimi pogoji. Da bi si prihranil čas, je začel simulacijo kar sredi scenarija. Podobno, kot če dandanes poslušate mp3 glasbene datoteke na računalniku in vam je nek odsek pesmi še posebej všeč in lahko začnete poslušati pri recimo 1minuti in 33sekundah. Torej Lorenz je vnesel vmesne številke, ki so se zabeležile pri prejšni simulaciji, in pustil računalnik, da opravi svoje delo. Po eni uri, ko je prišel nazaj v laboratorij, je opazil, da se je vremenska sekvenca razpletla popolnoma drugače kot pri prvotni simulaciji(slika 1.).

Slika 1-Izid Lorenzove simulacije

lorenz1

Vir: http://www.imho.com/grae/chaos/chaos.html

Po nekajdnevnem tuhtanju je ugotovil kaj se je zgodilo. Računalnik je shranjeval rezultate v svoj spomin na šest decimalk natančno. Da je prihranil papir, je natisnil samo tri decimalna mesta, ki jih je nato vnesel v originalno sekvenco. V originalni sekvenci je bil podatek 0.506127, Lorenz pa je vnesel samo 3 mesta, torej 0.506.

Sodeč po vseh konvencionalnih idejah tistega časa naj bi simulacija delovala, ali pa naj bi bil izid skoraj popolnoma identičen. Znanstvenik se smatra za srečneža, če lahko nekaj zmeri na tri decimalke natančno, vsekakor pa praktično nemerljiva 4 in 5 decimalka ne more imeti velikega vpliva na izid eksperimenta. Tako so mislili takrat in Lorenz je bil tisti, ki je dokazal zmotno mišljenje.

Ta efekt je poznan po celem svetu kot »efekt metuljevih kril«. Torej govori o tem, da zamah metulja med letom sproži minimalno spremembo v atmosferi, ki s časom pridobi na jakosti motnje. Tako se zaradi te majhne spremembe ne razdivja opustujoč tornado ali pa se prav zaradi te spremembe zgodi, čeprav ni bilo namena oziroma pogojev da bi se.

Začel je poenostavljati sistem, ki ga je imel vnešenega v računalniku. Iz prvotnih dvanajstih enačb je vzel enačbe za konvekcijo in jih tako poenostavil, da so bile nerealno preproste. Kar naenkrat njegov simulacijski sistem ni imel več veze s konvekcijo(ki je meterološki pojav mešanja zraka oziroma dviganja zračnih plasti-konvekcijski tokovi). Imel pa je enačbe, ki so sistem programirale, da je bil maksimalno občutljiv na začetne pogoje. Kasneje so ugotovili, da so te tri enačbe natančno opisovale vodno kolo. Enačbe za ta sistem so dale navidezno popolnoma naključno obnašanje, ko pa je rezultate grafično opredelil je osupnil. Rezultati so kljub popolnemu navideznemu naključnemu redu vedno ostali na krivulji-dvojni spirali(slika 2.).


Slika 2: grafični prikaz naključnega reda

lorenz2

Vir: http://www.imho.com/grae/chaos/chaos.html

Lorenzove enačbe so sigurno urejene, v nekem zaporedju, saj vedno sledijo spirali. Nikoli se niso umirile na eno točko(razpotegnjena v času postane premica) , ker pa v bistvu nikoli niso ponovile iste poti oziroma mele iste periode, tudi niso bile periodične.

Drug sistem, ki je zelo odvisen od začetnih pogojev je frcanje kovanca. Pri tem dogodku imamo dve variabli. Kako hitro pade na podlago(čas) ter kako hitro se kovanec vrti v zraku in kako visoko ga frcnemo(Wpot-potencialna energija). Te začetne pogoje je možno vstaviti v določene okvire, nemogoče pa jih je kontrolirati toliko, da bi vedno lahko izračunali, katera stran kovanca bo padla.

Človeško srce ima prav tako kaotičen ritem. Čas med dvema udarcema ni konstanten; odvisen je od začetnih pogojev, npr. koliko fizične aktivnosti dotična oseba trenutno počne, da omenim samo enega od mnogih. Teoretično rečeno, pod določenimi pogoji bije hitreje, pod drugimi pogoji pa spet počasneje ali pod tretjimi spet aritmično.

Teorija kaosa je že zapustila neizbrisljiv pečat na znanosti, kljub temu pa je še veliko neodkritega. Veliko raziskovalcev je mnenja, da bo dvajseto stoletje v znanosti znano po treh teorijah: relativnostna, kvantno mehanična in teorija kaosa. V naravi se srečujemo z njo(teorijo kaosa) na vsakem koraku, od morskih tokov do kroženja rdečih krvničk skozi naše telo do kroženja zračnih tokov. Kaos je postal nepogrešljiv del moderne znanosti.

Povzeto iz http://www.imho.com/grae/chaos/chaos.html .

3.ZAKON PRIVLAČNOSTI

»Kadarkoli so Vaše misli osredotočene na nekaj kar si ne želite, ustvarjate nehote. Kadarkoli se zavedate Vaših misli in zavestno razmišljate o tem, kaj si želite, ustvarjate namenoma.«

Neskončna rast. Večna sprememba. Nikoli končano ustvarjanje. Vse se začne z mislijo. Dobesedno vsaka misel, ki jo mislite vpliva in dodaja k temu, kar izkušate v življenju. Vendar se življenje večine ljudi spremeni bore malo. Ljudje govorijo, da ne razumejo, kako so se znašli v takih situacijah, »saj namenoma niti slučajno ne bi želel biti v njej«. Sigurno ne namenoma, gotovo nehote. Tukaj se kaže pomanjkanje razumevanja vesoljnih zakonov, kot posledica življenja živetega nehote. Ko enkrat te zakone razumemo, začnemo v svojih življenjih početi stvari namenoma in zavestno.

Ko gredo stvari narobe v naših življenjih vedno poizkušamo kategorično zanikati, da smo se znašli v nezaželenih situacijah po svoji krivdi. Dokler se ne zavemo naše moči in ne sprejmemo odgovornosti za vse v našem življenju – dobro, slabo, grdo – si blokiramo pravo svobodo v življenju. Postaneš talec želja, zahtevkov in pričakovanj drugih. In tukaj se pojavi prava novica za vse take ljudi. Na nikakršen mogoč način ni mogoče zadovoljiti vseh želja, zahtevkov in pričakovanj, ki jih drugi projicirajo na Vas. To je »losing situation«.

Zakon privlačnosti poenostavljeno pomeni da, o čemerkoli imate fokus, to privlačite v svoje življenje. Torej če se fokusirate na nekaj kar si ne želite, se Vam bo tega dogajalo vse več in več, in obratno. Kot misleča in čuteča človeška bitja smo v stalnem stanju ustvarjanja, pa to verjamete ali ne. Mi smo ustvarjalci, umetniki, gradilci itd. Vse na kar se fokusirate zaradi Zakona privlačnosti ustvarite. Brez izjem, Vaša kreativnost se nikoli ne preneha. Torej dobra novica je, da ko enkrat to razumete, lahko postanete namerni v vašem namenu. Lahko izbirate misli o tem – kaj bi radi počeli in doživljali – in kaj ne bi radi doživljali in počeli. Z drugimi besedami, začnete ustvarjati kar hočete in si želite namenoma in namerno.

Zakon namernega ustvarjanja pomeni v bistvu razumevanje Zakona privlačnosti in zavestno izbranje misli in čustva, ki jih občutite pozitivnejše. Vedno segajte po mislih, katere se občutijo pozitivnejše. Kako vedeti, če ste v skladju s tem kar hočete ali s tem kar nočete? Preverite Vaša čustva, ta nikoli ne lažejo.

Kot primer naj navedem sledeči primer iz prakse nekega osebnega trenerja. Ena od njegovih strank je hotela razširiti svoj kiropraktični posel na 30 novih strank mesečno. Ko sta se začela pogovarjati o možnih strategijah, taktikah in ukrepih, da bi dosegli željen rezultat je nivo čustvenega polja nenadoma močno padel. Prvo vprašanje trenerja je bilo: »Karen, kakšen občutek Vam daje ta načrt pridobivanja novih strank?« Odgovor je vseboval veliko upora, »morala bi« občutkov, »vse bom morala narediti sama« občutkov in podobnega nesmisla. Dogovorila sta se, da vse to pozabi, da ne naredi nič drugega, kot da se do naslednjega srečanja poizkusi vživeti v občutek, ko ima 30 novih strank, ki prihajajo vsak mesec čisto lahko in brez naprezanja. Zabeležila si je vse to in si začela vizualizirati, kako bi se počutila, ko bi stranke dobesedno drle k njej. Predstavljala si je, kako se ji zahvaljujejo, kako so ji hvaležne za dobro opravljeno delo itd. Predstavljala si je, kako bi se počutila, če bi vsa dnevna administracija urejala brez njenega vložka časa in energije. Iz tega stanja so se ji porodile čudovite navdihujoče ideje iz katerih je potem dobila navdih za izpeljavo le-teh.Udeležila se je tečaja programa za urejanje podatkovnih baz v podjetju, organizirala je mesečnik, ki je izhajal kot reklamna brošura dodala pa je še tehniko »follow-up« pisem, kjer je za potencialne stranke oziroma interesente pripravila posebne akcije samo za njih. V roku enega meseca je dosegla željen cilj.

Dejstvo je, da ni nič bolj pomembnega na tem svetu kot to, da se počutimo dobro. Iz pozicije »počutim se odlično v svoji koži« lahko ustvarimo v svojem življenju kar hočemo. Večina ljudi še vedno ni dojela, da je življenje narejeno zato, da ga uživamo. Tukaj smo vsi, v naši kreativni delavnici imenovani »moje življenje«. Naša naloga je da uporabimo ta čas, prostor in to realnost, se spravimo v »stanje dobrega občutka« skozi zamišljanje, da se je to že zgodilo in potem pustimo Vesolju da sproducira ljudi, kraje, okoliščine, dogodke in delovanje, ki dovoli da to postane del naše fizične realnosti.

Povzeto iz http://law-of-attraction-info.com/ .

4.PSIHOKIBERNETIKA

Samopodoba je ključ človekove osebnosti in njenega vedenja. Če spremenite samopodobo, spremenite tudi osebnost in njeno vedenje. Še več. Samopodoba določa meje posameznikovih dosežkov. Določa, kaj zmore in česa ne. Razširitev samopodobe razširi tudi področje možnega. Razvoj primerne, realistične samopodobe navdihne človeka z novimi zmožnostmi in darovi, neuspeh pa dobesedno spremeni v uspeh. Samopodoba je naša ocena o tem, »kakšne vrste človek sem«. Izgradila so jo naša prepričanja ali verovanja o sebi. Vendar pa se je večina teh prepričanj nezavedno oblikovala pod vplivom naših preteklih izkušenj, uspehov, neuspehov, ponižanj in zmagoslavij ter pod vplivom tujih odzivov na nas – predvsem v zgodnji mladosti. Iz vsega tega si v duhu sestavimo »Jaz«(oziroma sliko samega sebe). Ko se v to podobo vključi neka ideja ali prepričanje, postane »resnična«, vsaj kar zadeva nas osebno. Njene ustreznosti ne preverjamo, marveč delujemo na njeni osnovi s predpostavko, da je resnična. Prav ta samopodoba postane zlati ključ k boljšemu življenju, in sicer zahvaljujoč dvema pomembnima odkritjema:

  1. Vsa vaša dejanja, čustva in vedenje – celo vaši darovi – se vselej skladajo z vašo samopodobo. Na kratko: delujete tako, kot bi delovala vrsta človeka, za kakršnega se imate. Pa ne le to – drugače sploh ne morete delovati, ne glede na ves zavestni napor ali na moč vaše volje. Samopodoba je »predpostavka« oziroma osnova, na kateri stoji vsa vaša osebnost, vaše vedenje in celo vaše okoliščine. Prav zato izkušnje navidez potrjujejo samopodobo in jo celo krepijo. Tako se vzpostavi slab ali dober cikel, pač odvisno od posameznega primera.
  2. Samopodobo je mogoče spremeniti. Številni primeri ozdravljenj dokazujejo, da nihče ni premlad ali prestar za spremembo samopodobe in za začetek novega življenja. Eden od razlogov, zakaj se posamezniku zdi tako težko spremeniti svoje navade, osebnost ali način življenja, je tudi ta, da je doslej vse svoje poskuse spreminjanja usmerjal v, če lahko tako rečemo, obod Jaza, ne pa v njegovo središče. Na številnih terapevtskih seansah slišimo stavke kot so: »Če govorite o pozitivnem mišljenju, vam moram povedati, da sem ga že poizkusil, a da mi prav nič ne pomaga.« Vendar po nekaj vprašanjih skoraj pri vseh takih primerih odkrijemo, da so se ti posamezniki posvetili »pozitivnemu mišljenju« oziroma poizkusih, da bi ga uporabili ob nekih posebnih zunanjih okoliščinah ali pa v boju s svojimi navadami in osebnostnimi napakami(»To službo moram dobiti!«, »V prihodnje bom bolj miren in sproščen!« in podobni stavki). Nikdar pa ti posamezniki niso niti pomislili, da bi morali spremeniti svoje mišljenje o sebi, s katerim bi nato lahko dosegli vse drugo.

Psihologija samopodobe ni le dokazala svoje učinkovitosti, marveč tudi pojasnjuje mnoge, sicer že dolgo znane, a v preteklosti napačno razumljene pojave. Denimo: na področju sodobne individualne psihologije, psihosomatske medicine in industrijske psihologije obstajajo nesporni dokazi o obstoju »osebnostnih tipov, nagnjenih k uspehu« in takih, »nagnjenih k neuspehu«, »osebnostnih tipov, nagnjenih k sreči« in takih, »nagnjenih k nesreči«, pa tudi »osebnostnih tipov, nagnjenih k zdravju« in takih, »nagnjenih k bolezni.« Psihologija samopodobe osvetljuje ta in druga opažena dejstva v novi luči. Dodatno pojasnjuje moč pozitivnega mišljenja in, kar je še pomembneje, razlaga, zakaj je uspešna pri enih, pri drugih pa ne. (Pozitivno mišljenje je nedvomno učinkovito, vendar se mora skladati s posameznikovo samopodobo. Sicer dobesedno ne more delovati – vse dokler se samopodoba ne spremeni.)

Če želimo psihologijo samopodobe razumeti z njeno uporabnostjo v svojih življenjih, moramo najprej spoznati mehanizme, ki jih uporablja za dosego svojih ciljev. Obstaja kopica znanstvenih dokazov, da človeški možgani in ves živčni sistem delujejo z namenom, ki je v skladu z znanimi načeli kibernetike: da uresničijo cilj svojega »lastnika«. Naloga možganov oziroma živčnega sistema je ta, da ustvarjajo čudovit in zapleten »mehanizem, usmerjen k cilju« – nekakšen vgrajen samodejen sistem vodenja, ki deluje za nas kot »mehanizem za uspeh« ali pa proti nam kot »mehanizem za neuspeh« – kar pa je odvisno od NAS, saj ga kot operaterji vodimo in mu postavljamo cilje.

Bržkone je tudi ironično, da prav kibernetika, ki je začela preučevati stroje in mehanska načela, obnavlja dostojanstvo človeka kot edinstvenega, ustvarjalnega bitja. Psihologija, ki je začela preučevati človekovo duševnost, pa se je malone končala tako, da je človeku vzela njegovo dušo. Behavioristi, ki niso dojeli niti človeka niti njegovega stroja in so zato oba pomešali, so nas skušali prepričati, da je misel zgolj gibanje elektronov, zavest pa le kemično dejanje. Volja in namen sta bila zanje mit. Kibernetika, ki se je začela kot preučevanje strojev, pa se v tem ne moti. Kibernetična znanost ne trdi, da je človek stroj, marveč le, da ima stroje in jih uporablja. Še več: pojasni tudi, kako ta stroj deluje in kako ga lahko uporabimo.

Samopodoba se spreminja na bolje ali na slabše ne le z razumom ali z razumskim znanjem, marveč tudi z »doživljanjem«. Človek vede ali nevede razvije svojo podobo v skladu s svojim doživljanjem preteklosti. Z isto metodo jo lahko spremenite tudi sami.

V zdravega, srečnega in dobro prilagojenega odraslega ne zrase otrok, ki so ga o ljubezni učili, marveč tak, ki je ljubezen izkusil. Stopnja našega zdajšnjega samozaupanja in ravnotežja je bolj posledica izkušenj kot razumskega učenja.

Psihologija samopodobe premosti prepad in odpravi očiten spor med raznovrstnimi sodobnimi terapevtskimi prijemi. Ponudi nam skupni imenovalec za neposredno in posredno svetovanje, klinično psihologijo, psihoanalizo in celo za avtosugestijo. Vse te metode namreč za oblikovanje boljše samopodobe uporabljajo ustvarjalne izkušnje. Ne glede na teorijo v »terapevtskem položaju«, denimo psihoanalitične šole, se dejansko dogaja naslednje: terapevt nikdar ne kritizira, zavrača ali pridiga, nič ga ne šokira, tudi če bolnik izlije vse svoje bojazni, sramoto, občutke krivde in slabe misli. Morda bolnik prvič v življenju doživi, da so ga sprejeli kot človeško bitje; začuti, da je njegov jaz kljub vsemu dostojanstven in nekaj vreden. Tako sprejme samega sebe in spremeni opredelitev svojega »jaza«.

Uporaba izkušenj kot neposredne in nadzorovane metode spremembe lastne samopodobe nam omogoča še eno odkritje, tokrat s področja eksperimentalne in klinične psihologije. Resnične življenjske izkušnje so lahko surov in krut učitelj. Če človeka vržete v globoko vodo, ga ta izkušnja morda nauči plavati, lahko pa se utopi. Vojska iz mnogih fantov naredi moža, hkrati pa ni nobenega dvoma, da iz mnogih naredi tudi nevrotike. Že stoletja nazaj so vedeli, da »nič ne uspeva bolje kot uspeh«. Uspešnega delovanja se priučimo med doživljanjem uspeha. Spomini na pretekle uspehe delujejo kot notranji podatki, ki nas oskrbijo s samozavestjo, potrebno za sedanje naloge. A kako naj se človek opre na spomine o uspešnih minulih izkušnjah, če pozna zgolj neuspehe? Njegov trud je podoben mladeničevemu, ki zaradi pomanjkanja izkušenj nikakor ne more dobiti dela, teh pa si ni mogel pridobiti, ker ne mroe dobiti dela.

To dilemo je rešilo drugo pomembno odkritje, ki nam dovoljuje, da v praktične namene ustvarimo umetno izkušnjo oziroma realno izkušnjo ter jo nadziramo v laboratoriju našega razuma. Eksperimentalni in klinični psihologi so nedvomno dokazali, da človekov živčni sistem ne razlikuje dejanske izkušnje od izkušnje, ki si jo zamislimo živo in v podrobnostih.

Nova znanost, imenovana kibernetika, nam nudi prepričljiv dokaz, da tako imenovani nezavedni um sploh ni um, marveč samodejen, k cilju usmerjen mehanizem, sestavljen iz možganov ter živčnega sistema, ki ga posameznik zavestno zgolj vodi in uporablja. Ta samodejni, k cilju usmerjen mehanizem, deluje zelo podobno kot samodejni elektronski mehanizmi, vsaj kar zadeva osnovna načela, a je dosti bolj kompleksen in pravi čudež, če ga primerjamo z elektronskimi možgani ali pametnimi izstrelki, ki jih je naredil človek.

Ustvarjalni mehanizem je neosebne narave. V odvisnosti od ciljev, ki si jih posameznih zastavi, deluje samodejno in neosebno v smeri cilja – uspeha in sreče ali pa nesreče in neuspeha. Če mu postavimo »uspešne cilje«, bo deloval kot mehanizem uspeha, če pa dobi negativne cilje, jih bo izpolnil prav tako neosebno in zvesto kot mehanizem neuspeha. Kakor vsak drug samodejen mehanizem mora imeti tudi jasen cilj, namen ali problem za rešitev. Cilji, ki jih naš Ustvarjalni mehanizem skuša uresničiti, so duševne podobe oziroma slike, ki jih ustvari domišljija. Osrednja podoba cilja pa je naša Samopodoba, ker le-ta določa meje dosežka pri vsakem posameznem cilju. Določa namreč »področje možnega«. Kakor vsak samodejen mehanizem tudi naš Ustvarjalni mehanizem deluje na osnovi podatkov, ki mu jih nudimo(naše misli, prepričanja, razlage). Naše naravnanosti in razlage položaja mu opredelijo problem, ki ga mora rešiti.

Če Ustvarjalni mehanizem polnimo s podatki, ki odražajo negativno samopodobo – torej občutke ničevosti, manjvrednosti, nezaželjenosti, nezmožnosti jih mehanizem obdela in na njihovi osnovi tudi deluje. Z drugačnimi podatki ravna drugače. Mehanizem nam odgovori v obliki objektivne izkušnje.

Kakor vsak samodejni mehanizem tudi naš Ustvarjalni mehanizem med reševanjem tekočih problemov in v odgovor na trenutne položaje uporablja shranjene podatke ali spomin. Program za boljše življenje(posledično tudi boljšo uspešnost podjetja, kot sistem umov) zahteva poznavanje osnov Ustvarjalnega mehanizma oziroma našega notranjega avtomatskega pilota, da ga lahko iz mehanizma neuspeha spremenimo v mehanizem uspeha. Sama metoda programa vključuje učenje, prakso in izkušnje, nove navade mišljenja, domišljije ter spomina in delovanje z namenom, da bi najprej razvili ustrezno ter realno Samopodobo, nato pa Ustvarjalni mehanizem uporabili za doseganje izbranih ciljev, ki prinašajo uspeh in srečo. Če smo(ste) se sposobni nečesa spomniti, zaradi nečesa skrbeti ali pa si zavezati vezalke, zmoremo tudi uspeti. Ta nova metoda sestoji iz ustvarjalne duševne vizualizacije, ustvarjalnega doživljanja prek domišljije in iz oblikovanja novih samodejnih odzivov z »igranjem vlog v domišljiji« in z »delovanjem, pri katerem si nekaj v podrobnostih in živo predstavljamo«.

Naš samodejni ustvarjalni mehanizem zaradi svoje teleološke narave deluje v smislu ciljev in končnih rezultatov. Ko mu postavite jasno podobo svojih ciljev, se lahko zanesete, da nas bo pripeljal do cilja dosti bolje, kot bi si vi lahko kdajkoli zavestno zamislili. Ko razmišljamo o končnih rezultatih, poskrbimo za cilj našega samodejnega mehanizma, ta pa nas bo nato oskrbel s sredstvi, ki nas bodo privedle do cilja. Če se morajo naše mišice napeti, da bodo izvedle gibanje, ki nas pripelje h končnemu rezultatu, nas bo naš samodejni mehanizem vodil dosti bolj natančno in z občutkom kot bi se sami, če bi o zadevi razmišljali. Tudi če potrebujemo ideje, nam jih bo priskrbel naš samodejni mehanizem.

5. PSIHOLOGIJA MNOŽIC

Glavna ideja v teoriji Sigmuda Freuda o obnašanju množic je ta, da ko so ljudje v množici se vedejo drugače do drugih ljudi, kot tisti, ki niso. Umi ljudi v skupini(množici) se spojijo in skupaj oblikujejo način mišljenja. Pionir na tem področju je bil v časi Sigmunda Freuda tudi Le Bon. V njegovi knjigi »The crowd: A study of the popular mind«, ki je izšla leta 1895, je našlo navdih mnogo vidnih posameznikov, med drugim tudi Adolf Hitler za knjigo Mein Kampf. Freud je kritiziral Le Bon-a in trdil svoje. Le Bon je govoril o kolektivni duši v množici, Freud je to razlagal kot kolektivno nezavest – torej da množice nimajo svoje duše, da določene etnične skupine nimajo svojega Volksgeist-a(ljudskega duha), ampak da se posamezniki poistovetijo s svojimi leaderji s svojim idealnim egom(to je subjektivno zastopanje svojega leaderja v sebi). Kasneje je koncept »idealnega ega« postal koncept »super-ega«, ker je Freud dodal trditev, da se leaderji(kot posamezniki) identificirajo z idejo. Med drugim se je zaradi raziskav Freuda in Le Bona kasneje oblikovala konvergenčna teorija.

Konvergenčna teorija trdi, da vedenje množice ni produkt množice same, ampak to vedenje vnesejo v množico nekateri posamezniki. Z drugimi besedami povedano, da ljudje, ki bi se radi vedli podobno pridejo skupaj in sestavijo množico.

Bistvenega pomena pri vseh teorijah okoli množic pa je to, da množice izražajo obstoječa prepričanja in vrednote. To je pri podjetju, kot socialno-ekonomski organizaciji ključnega pomena.

6.TEHNOLOŠKE INOVACIJE

Nekje v sredini 20.stoletja se je ,z izumom mikroprocesorja oziroma čipa, začela popolnoma nova doba, kar se tiče doživljanja naše vsakdanjosti. V zadnjih dvajsetih letih pa je tehnologija napravila največji skok, tudi v smeri komercializacije produktov. Kdo bi si upal trditi leta 1980, maja meseca, ko je umrl Tito, da bodo tajnice čez 20 let sedele pred tankimi, televizorju podobnimi zasloni, ter vso papirologijo in druge potrebne administrativne zadeve opravljale »v tem zaslonu«. Zaradi interneta, ki je množični medij številka ena v razvitih delih sveta, se je prenos znanj oziroma informacij tako pohitril, izmenjava podatkov se vzpostavila v realnem času, gledano globalno(le da je dokaj nerodno odgovarjati takoj na email iz avstralije, ki ga je oseba poslala ob 14h popoldne ob kavici). Ključne tehnološke dosežke za popolnoma novodobno življenje v slogu Vojne Zvezd pa lahko pričakujemo v naslednjih petih do desetih letih. Razvoj robotike je v desetih letih iz daljinsko vodene miške na kolescih, prešel na Hondinega Asima, ki izgleda kot astronavt na prvi pogled, sposoben je interakcije z okoljem, torej prepoznava stopnice, ograje in podobno, lahko vam prinese kozarec čaja…Razvoj nanotehnologije, kar je v bistvu mehanika na nivoju posameznega atoma, torej na nano-nivoju. Tukaj je raziskovalcem uspelo že premakniti atom iz točke a na točko b, uspelo jim je shraniti informacijo na bakterijo(organski procesorji), da o ostalih področjih, ki pokrivajo holograme, pametne površine, elektromagnetna vozila, raziskave svetlobe, zunanje vesolje sploh ne govorimo, vse to si lahko pogledate na http://www.youtube.com , potrebno je zgolj vtipkati angleško besedo. Znašli smo se v prelomnih trenutkih tehnoloških raziskav in to je vedno dvorezen meč, ki ga z vidika managmenta razvoja organizacije vsekakor moramo predvideti. Popolnoma banalen primer, ki se je že zgodil in je splošno znano dejstvo. Recimo 80 let nazaj je tovarna BMW izgledala tako, da so imeli za tekočim trakom ljudi, ki so na časovno normo proizvajali avtomobile. Danes, torej leta 2008, bi mislili, da ste prišli v super high-tech prostor, kjer sigurno proizvajajo nekaj za v vesolje. Zaradi robotike in nanotehnologije se bo svet v naslednjih desetih letih spremenil bolj, kot se je v zadnjih dvajsetih. Določena delovna mesta, kjer je bolj ali manj rutinsko delo, torej brez pretiranih elementov človeškega faktorja (kreativnost, odločanje), bodo slej ko prej prevzeli roboti. Dovolj je da si pogledate film I Robot. V povezavi s teorijo, da so leta 1970 prvič širše množice vidle laser v filmu James Bond, danes pa tisti, ki tega ne pozna, velja za neizobraženega, si lahko mislimo svoje. Tudi samo poslovanje podjetij se bo zelo spremenilo, tako znotraj kot navzven – proti trgu. Kje so meje tega tehnološkega razvoja? Najbrž tam, kjer si jih bomo sami postavili.

7.UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK

Torej, do sedaj smo izpostavil, v naših očeh, nekaj ključnih elementov managmenta razvoja organizacije. Najprej teorijo kaosa, ki rdečo nit vleče okoli začetnih pogojev in iskanju nekega vzorca v popolnem neredu – kaosu. Potem sem se dotaknil človeškega elementa, ker konec koncev, podjetje je živo, tudi dobesedno. Rdeča nit zakona privlačnosti je v zavestni kontroli misli, vizualizaciji željene realnosti ter pozitivne čustvene pozicije. Kar si želite, to hote ali nehote privlačite v svoja življenja. Ker je podjetje skupek umov je zelo pomembno, da vsi delujejo na takih principih. Potem sem se dotaknil psihokibernetike, ki se ukvarja z delovanjem našega kreativnega uma, samopodobe in postavlja vse te „naprave“ v središče našega delovanja, torej zavestnega upravljanja z njimi. Ker je to skupek umov, ljudi, je zelo pomembno, da so te osnovne psihološke zadeve popolnoma urejene, kajti oseba, ki ima slabo samopodobo ne koristi ne sebi ne podjetju in take stvari je potrebno pravilno nastaviti – programirati. Ker je seveda podjetje množica ljudi(torej izvzemimo tiste s.p.-je, ki so sami s seboj), je bilo potrebno spregovoriti tudi nekaj o teoriji psihologije množic, kjer smo ugotovili, da se ljudje v množici obnašajo drugače, kot sami ter da množica nastane zaradi združevanja ljudi s podobnimi vrednotami in cilji. V zadnjem delu pa smo spregovorili še o tehnoloških inovacijah, kjer je povdarek na popolnoma new-age znanostih, kot sta robotika in nanotehnologija. Tukaj smo ugotovili, da bo splošna komercializacija robotike in nanotehnologije popolnoma spremenila našo realnost, način poslovanja, način življenja.

In kje se sedaj skrivajo ključi za obvladovanje kaosa in prihodnosti? Prvo pravilo mora sigurno biti pravilen izbor kadrov, drugo pravilo mora biti pravilen izbor gospodarske panoge, tretje pravilo pa velja v primeru, da drugo pravilo ne velja(torej management obstoječih sistemov v obstoječih branžah). Tukaj pa pridejo v poštev tehnološke inovacije, kajti predpostavimo da, optimizacije delovnih procesov, nižanje stroškov, reorganizacija, vedno potekajo kot del ustaljene prakse.

Ključ je, in vedno bo, v nas samih, v naših mislih, v naših umih, v naši zavesti. Če uspe managerju spraviti v isto podjetje ljudi, ki delujejo na tak način ter seveda, da imajo potrebno strokovno znanje, se možnosti za uspeh malenkost povečajo. Naš svet je dinamičen prostor z nešteto dogodki, srečanji, ljudmi, naključji, situacijami in nemogoče je napovedati oziroma predvideti vse, če pa ga gradimo od znotraj, ga gradimo po svojem okusu. Stavek „več glav več ve“ lahko v primeru podjetja, kot skupine takih posameznikov, dobi popolnoma nov pomen, vreden 21. stoletja.

Ob implementaciji vseh teh predpostavk v socialno skupino, ki nato tvori ekonomski sistem po klasični ekonomski teoriji(torej hiearhija, delovni procesi na delovnih mestih, oddelki itd..), je predpostavka za uspešen razvoj organizacije in obvladovanje prihodnosti dosežena, saj se med drugim branže znanosti ukvarjajo z možganskimi valovi. Recimo ameriška vojska razvija krmiljenje letal s pomočjo misli in, sodeč po nekaterih izčrpnih dokumentarcih na to temo jim gre zelo dobro. V simulatorjih dejansko testni piloti samo z načinom razmišljanja, ki sproža alfa valove v možganih, povzročajo, da se letalo nagiba v levo ali desno. Vse pa deluje na principu oddajanja oziroma zaznavanja šibkih alfa valov, ki imajo neko svojo valovno dolžino. To pa se zgodi, ko med posameznimi živčnimi končiči „preskoči“ napetost. To namenoma poenostavljam, kajti razlaga kako iz živčnega centra pride živčni impulz preko sinaptičnih receptorjev in dendritov kot električni dražljaj, je dejansko nekoliko zapleten ampak v grobem deluje to na tem principu-električni impulzi. Prav tako so to tehnologijo implementirali na hendikepirane ljudi, kjer tetraplegiki in podobni tipi invalidov, ki so nezmožni praktično vsega drugega razen imeti lastne misli in zavest, preko povezave z mislimi sprožajo računalniški program, ki svojemu skrbniku na zaslonu izpiše željo le-te osebe. Prav tako pa so že razvili miselni TV, ki preko posebne povezave na zahtevo Vaših misli spremeni program. Tako je dejstvo, da naše misli oziroma delovanje naših možganov oddaja v okolje določeno valovanje,(kot posledico električnih impulzov) ki je pogojeno z vsebino naših misli in tem, kar vizualiziramo v naši zavesti. Tako je logično, da našo realnost(realnost, kot jo občutimo na nivoju posameznika) naša misel upogne natanko tako kot mislimo. Ampak na srečo ta realizacija misli ni takojšnja ampak stvari prihajajo v naše življenje postopoma, s časovnim zamikom. Si predstavljate, kako bi bilo, če bi si predstavljal slona v predavalnici? In bi se to kar takoj zgodilo? Temu pa se reče varovalni mehanizem narave in nadaljne poglabljanje ni več predmet te seminarske naloge.

Seveda pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da je včasih panoga in položaj na trgu, ki ga podjetje ima skoraj bolj pomembno od kvalitetnih kadrov. To je seveda vse bolj izjema kot pravilo, le dejstvo je bilo to v Sloveniji, ceno za to dejstvo pa bomo plačali v naslednjih 2-4 letih, vzeto od leta 2008 dalje.

8. VIRI IN LITERATURA

  1. Maxwell, M.(1999): Psihokibernetika. Ljubljana: Amalietti&Amalietti, 235 str.
  2. Dornan, J.M.(1997): Strategije uspeha. Ljubljana: Amalietti&Amalietti, 158 str.
  3. Jelovac, D.(2007): Management razvoja organizacije. Ljubljana: VŠP, 186 str.
  4. http://www.imho.com/grae/chaos/chaos.html (povzeto 26.1.2008)
  5. http://law-of-attraction-info.com/ (povzeto 26.1.2008)


Advertisements
Comments
  1. silverj says:

    odlično Andrej ful mi je všeč razlaga in dejstva, ki si jih navedel
    upam da nimaš nič proti če dodam svojo plat razumevanja 🙂
    je res da današnjo pasivno družbo dela državno določilo šolskega sistema in kasneje medijsko pumpanje, da zamoti misli in razvoj vsakega posameznika tako duhovno kot fizično. Ko so ljudje obremenjeni in so napolnjeni z obveznostmi preživetja, so v pomanjkanju energije za osebni razvoj.
    Verjamem, da bi bilo veliko več samoiniciative in voditeljev v ljudeh, če bi šolski sistem že v samem začetku (osnovna in srednja šola) s pravim pristopom spodbujal razvoj teh sposobnosti na podlagi lastne izkušnje.
    Ampak zakaj bi to država želela? Ali to pomeni manjši nadzor za posameznike, ki se želijo okoristiti materialnega sveta in občutka nadzora in pomembnosti? Svet ne želi preizobraženih, samozavestnih in svobodnih ljudi! Zato so vsa sredstva usmerili in energijo usmerili v nadzor. Odlično jim je uspelo. Etični namen za človeštvo je pa pod velikim vprašanjem?
    To je kar se tiče pasivnosti…
    Za zakon kaosa in privlačnosti pa svaka čast za razlago in preprost opis ter razumljiv opis.
    Ta zakon privlačnosti je alfa in omega razvoja vsakega posameznika.
    Velika večina je vpeta v materialistični svet, ki ga poganja odvisnost od denarja. Stroški so visoki, zato večina ljudi dela za denar in preživetje v tem sistemu. Pozabili pa smo, da smo mentalna in duhovna bitja in zakon privlačnosti je duhovna zavest, Zato je pomembno, da delamo to kar v sebi resničnno čutimo, da bi radi delali v življenju in nam to delo daje duhovno rast, hkrati pa je to kar počnemo je koristno za celotno človeštvo tehnološko, razvojno ali duhovni.

    Ljudje pa v vedno večjem številu ta zakon privlačnosti koristijo za svoj osebni materialni razvoj. Gre se za sistem, ki je naravnana denarno, materialno in ljudi sili v boj za preživetje, neglede na to, kaj počnejo.
    Iz lastnih izkušenj vem, da lahko z zakonom privlačnosti dosežeš nemogoče neglede na to ali rad počneš to kar počneš ali ne. Stvari ne tečejo gladko in po planih, če nismo bili iskreni do sebe in svojega srca, ni tako briljantnih rezultatov, so pa v dalšem časovnem obdobju. Ko pa rad počnek to kar počneš in si v ravnovesju z vsem kar te obdaja, je pa rezultat toliko bolj skokovit in ogromno ljudi ti pomaga pri uresničevanju vašega dela, ki je koristno za vse!

    Zato je pomembno kako znamo prisluhniti samemu sebi, ker ko se vrata kopalnice zaprejo, se znajdem pred ogledalom iz oči v oči osebe, ki je človek, ki ima vrednote, ima srce, ima etična načela, razume kaj je prav in kaj ne. Takrat pride trenutek, ko se soočiš s svojo vestjo in dušo, ki ve kaj je prav, ki razume kaj je ljubezen, spoštovanje, razumevanje, naklonjenost, pravičnost, ki razume kaj je sreča za tvoje srce. Velikokrat pridemo do trenutka resnice, ko se vprašamo je to prav ali ni, zato je pomembno da smo etično naravnani. Ne rabim razlagat, ker vsi razumemo kaj je to in vsi smo krvavi pod kožo, vemo kaj pomeni vse to.
    Zato ne uporabljajmo zakon privlačnosti v namen, da se bomo okoristili, medtem ko bodo ostali trpeli zaradi naših dejanj!!! Dan resnice pride, ko so nam dnevi šteti in ne igrajmo se z zakoni narave. Trpeli ne bomo samo mi, ampak tudi naši nasledniki plus vsa narava. Če pa uporabimo ta zakon v dober namen, bo vesolje poskrbelo za vaš nadaljni obstoj in razvoj, plus harmonično življenje vsega kar nas obdaja. Razmislimo o tem!!!!!

    Drugače pa odličem blog in tematika kar tako naprej Andrej, veliko pripomoreš k splošni razgledanosti vseh ki jih zanima tematika in delijo informacije naprej!!!

    lp
    s.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s